Izvajalec: Moby
Založba: EMI Records
Izid: year
Trajanje: 71:39
Ocena: 3.5/5
Moby je priden dečko. Dvajset let je aktiven z izdajami in tako v letošnjem letu spravlja od sebe že deseti studijski album. “Destroyed” je bil posnet, kot je Moby povedal sam, pretežno v nočnem času. Bojda je “ubogi” Moby med zadnjo turnejo “trpel” za nespečnostjo (insomnija) in tako je ob najbolj nenavadnih urah dneva (beri: “noč ima svojo moč”), nastajala nova Mobyjeva glasba. Konec koncev v tem primeru niti ne veš ali je to blagoslov, ali prekletstvo.
Moby ostaja v celokupnem zvočnem smislu novega albuma v “Wait For Me” direktivi, na albumu pa je zbranih kar petnajst skladb in skoraj 72. minut glasbe. Vsa stvar lahko deluje dvorezno, a skušajmo se podati v bližino umetnikovega uma in njegove glasbene percepcije. Mračna elektronika. Nič novega, oziroma povratek v temo, od koder je Moby dejansko vzniknil na prizorišču. Predstavljajte si. Hotelska soba velemesta v kateri je nastanjen Moby z namenom, da si oddahne po koncertu. Pri roki ima kitaro in pa po možnosti kakšno malo Casio-vo žepno igračko. Vse spi, le Moby ne. Zunaj utripajo neonske luči reklamnih napisov, cestna razsvetljava je edini Mobyjev prijatelj, ki ne pozna spanca, osamljeni mož pa vse to opazuje skozi prostrano okno iz dvajsetega (plus) nadstropja. Švigne ideja, švigneta dve, celo tri… V roko prime priročni glasbeni rekvizit, zapoje, si zamrmra linijo melodije in vse skupaj posname na mobilni telefonski aparat. Tako nekako so se porajali primitivni vzorci novih skladb za album “Destroyed”. Dejansko je vzdušje ujeto v teh 72. minutah prava ambientalna avantura plutja v objemu vladavine noči, tipične transcedentalno cerebralne zamaknjenosti, ki je pač pogojena z vzvodi Mobyjevega do danes že dodobra preverjenega artizma. Na albumu izstopa med “nočnimi utrinki” nadvse imenitna Sevastopol, ki je ambientalni vrhunec albuma..
Občutek je tak, kot da to pot ne gre za pravi studijski album, pač pa za zbir navdahnjenih demo posnetkov, ki so nastajali hipoma, priložnostno, povsem nepretenciozno in v soju spontanosti, ki ga poganja dano stanje umetnikovega uma, navdiha in dovzetnost do stanja “odklopa”. Ambient je vse kar ti ostane, ko postaneš mož, ki krmili povsem sam z gumbi na mešalnih mizah in instrumenti v studiu. Poleg povabiš preverjene tri ženske vokale, oddelaš še sam nekaj svojih vokalov, ki jih potem poljudno integriraš v tkivo skladb, da tudi ti delujejo bolj kot ne, prilagojeni zvočni vzorci programiranja. Noč je Mobya to pot peljala daleč. Med razvojem dogodkov je moč zaznati, da so nekatere skladbe “razvlečene”, ne premorejo pa mnogo odklonov od osnovne vodilne fraze, na katero se vežejo zvočne zanke. Ena takšnih je denimo skladba tik pred koncem albuma z naslovom Lacrimae, ki je raztegnjena na osem minut, a več kot zaporedja petih tonov ne premore. Poseduje namreč izjemni razvojni potencial dodatnega razgibanja iz katerega bi lahko Moby z nekaj več detajliranja iztržil veliko več. Takšna občutja se porajajo tud v skladbah Victoria Lucas, ali The Violent Bear It Away. Ne glede na pretanjeno graduirano nihanje ambienta ob združevanju posameznih elektronskih vzorcev, drži osnovna fraza definirano formo, ki se ne spreminja. Zato je občutek, kot da je moč nekatere skladbe zaključiti precej prej, kot se zaključujejo. Predvsem nakazujejo na to mnogotere repeticije osnovnih vodilnih fraz. Seveda, pa ta občutek odpade, če album poslušaš na dolgi nočni vožnji v avtu. Odlično godi. Le gretja nikar ne vklopite, da vas tako ustvarjeni klimakterij med vožnjo ne odstreli v čvrsti spanec.
Glede na to, da je Moby ameriški glasbenik, je v izrazoslovju silno dostopen zahtevnejšim evropskim ušesom. Njegova glasba namreč evocira mnogokrat vzdušja, ki so jih posredovali skozi svoja markantna dela in v svojih časih nekateri imenitneži na področju pionirstva elektronske glasbe od Kraftwerk (lahko razširim zadevo tudi na kraut rock), Jean Michel Jarre, Brian Eno, Depeche Mode, New Order,… Skladba Blue Moon se celo prijetno spogleduje z likom in delom “shoegaze” gibanja davne preteklosti. Tu je skladba The Day, ki celo vleče nekatere smernice z ujeto zvočno krajino katera učinkovito obdaja Mobyjev “odtujeno mračni” vokal, z zvočno krajino kakršno je gradil svoje čase kitarski genij in pionir Robert Fripp (King Crimson), nasploh če prikličemo v spomin njegov dotik na delih albumov “Heroes” in “Scary Monsters” Davida Bowiea. Skratka vse to je nastalo v Evropi. Moby pa je že davno tudi dokazal, da ni le komercialna modna muha, pač pa prefinjen glasbeni umetnik, ki ponuja tudi konkretno otipljivost in oprijemljivost lastnih avanturističnih in s posnemanjem drugih povsem neobremenjenih ter izrazno neodvisnih izdelkov.
Nočni “Destroyed” ni vrhunec Mobyjevega ustvarjanja, niti ne sodi v špico njegovih najbolj markantnih izdelkov, navkljub temu pa uspešno odstira nekatere glasbenikove doslej še neudejanjene vizije. Godi njegova sproščenost, nepretencioznost, nevsiljivost v iskanju obveznega hita. Obenem pa ob tem pedigreju velike relaksiranosti, obstane občutek, da bi ob nekaj več poglabljanja in piljenja osnovnih form v bolj razgibane in dinamične strukture, Moby lahko iztržil v svojem artizmu elektronsdke obrti veliko več. Od tod sledi logični zaključek, da je album, po kreaciji osnovnih demo zapisov, nastal zelo hitro. Torej, to pot je imeti vredno v umu, da je to album, ki se ga posluša ponoči, tu dosega v podajanju pridige skozi ujeta občutja največje učinkovanje in intenzivnost. Seveda nikakršen presežek v Mobyjevem opusu, a pisan na kožo vsem dosedanjim gorečim privržencem Mobyjeve glasbe.
Zasedba
Moby – programiranje, kitara, klaviature, vokal, bas kitara, bobni
GOSTUJOČI GLASBENIKI:
Emily Zuzik – vokal skladbi št. 4
Inyang Bassey – vokal na skladbah št. 5., 8. in 11.
Joy Malcolm – vokal na skladbi št. 7.
Anna Maria Friman – vokal na skladbi št. 12
Produkcija
Moby
Seznam skladb
1. The Broken Places (4:10)
2. Be The One (3:29)
3. Sevastopol (4:21)
4. The Low Hum (4:13)
5. Rockets (4:47)
6. The Day (4:32)
7. Lie Down in Darkness (4:26)
8. Victoria Lucas (5:55)
9. After (5:30)
10. Blue Moon (3:31)
11. The Right Thing (4:26)
12. Stella Maris (5:14)
13. The Violent Bear It Away (6:50)
14. Lacrimae (8:05)
15. When You Are Old (2:19)
