Izvajalec: California Guitar Trio
Založba: Inner Knot
Izid: year
Ocena: 4/5
California Guitar Trio so si vzeli kar lep premor med albumom “White Water” (2005) in sedaj, novim in svežim “Echoes” (2008). Trio akustičnih kitar, ki zadnje čase skorajda obvezno povabi na svoje koncertne nastope mojstra bas kitare Tonyja Levina, je ob svojih izdajah naletel na nepričakovano popularizacijo, ki le še raste. Novi album so California Guitar Trio izdali preko svoje založbe Inner Knot in imajo tako popolno kontrolo. “Echoes” ponuja za razliko od “White Water”, v celoti material priredb.
Začetni del albuma (prve tri skladbe) je odigran v višji prestavi, se pravi pospešeno in radoživo. The Cruel Sea (orig. The Dakotas) in še posebej naslednja Music For A Found Harmonium (orig. Penguin Cafe Orchestra) izpostavita zaščitne znamke skupine, kot so odličen harmonični preplet kitar, ki polni zvočno sliko, sposobnost tria, da postavi duhovite lastne aranžmaje, ki tako original prelijejo v povsem drugo, novo izkušnjo, v tipični in unikatni California Guitar Trio maniri. Skupina še vedno močno stavi na izročila klasične glasbe in tako je uglasbila (po svoje) del Beethovenove 5. simfonije, ki jo odkrižari v divjem surf prepletu, da na koncu več ne veš v vsej tej silni hitrosti, ki jo trio razvija, ali si še pri skladbi Unmei (v prevodu “usoda”), ali pa so CGT že pri Čmrljevem letu.
Vrhunca albuma pa se skrivata na njegovi sredini. V prvi vrsti je to govora o skladbi Echoes (orig.Pink Floyd). Že samo ta pesem odtehta prav vse na albumu. Vse kar iščeš, pač z njo tudi dobiš. Bravurozni aranžma, katerega glavni tvorec je Paul Richards, deluje predvsem v uvodnem delu neverjetno blizu originalu te skladbe. Možje so samo izraznost svoje verzije Pink Floyd klasike, še dodatno podkrepili z vključitvijo posebnih instrumentov, ki so jih vpletli v to razburljivo, visoko atmosferično sestavljanko. V prvi vrsti gre za instrumenta violektra in teremin. Seveda je Echoes skrajšan skoraj za polovico glede na izvirnik, v CGT različici so poudarjeni le glavni motivi skladbe, v kateri pa je vseskozi izpostavljen sanjavo ezoterični moment. Richards je mojstrsko obdelal Gilmourjeve linije s posebnimi efekti in zlasti rabo naprstnika, medtem, ko Lams pretežno nadomešča vokalne harmonije. Duhovitost in ambicioznost tega tria pa sije dalje z nezmanjšano intenziteto v Mike Oldfieldovi klasiki Tubular Bells, ki so jo po istem kopitu fantje skrajšali in izpostavili le najpomembnejše glasbene elemente, tako da jih šteje njihova verzija po novem “le” dobrih osem minut. Tubular Bells vsekakor ni bil tako težak zalogaj za obdelavo kot Echoes, zadeva tudi ni tako zanimiva kot Echoes, saj v rokah tria nekoliko bode v ušesa monotonost repeticij. Preprosto manjkajo ostali instrumenti, a če bi bili, bi trio izgubil svoj čar. Celokupno gledano, tudi Tubular Bells v rokah tria, v unikatnosti zažiga na moč impresivno.
Bohemian Rhapsody (orig. Queen) preseneča s svojo natančno kopijo izvirnika. Gre za popoln akustični posnetek originala, kjer si trio pomaga največ s svojim prešernim znanjem in obvladovanjem izročila klasične glasbe. Presenečenje albuma je to, da se je skupina prvič odločila v karieri, da uporabi vokale v kaki skladbi. V ta namen so povabili indie rock posebneža Bonnie “Prince” Billyja, ki je s svojim “chill out” pristopom v skladbi And I Know (orig. Krokodil) vdahnil pesmi poseben pečat. Kitare seveda izgubijo dominantno vlogo v trenutku, ko se poleg znajde vokal in trio s tem “nekaj svojega”. Na koncu se v podobno razdeljenih vlogah fantje soočijo z Lynnard Skynnard klasiko Freebird, ki jo odvozijo v ležernem, simpatično razgibanem reggae dotiku, polnim sarkazma. Bonnie “Prince” Billy se tudi to pot izkaže kot prvovrstna izbira za tako ubrane trike.
Novi album skupine dokazuje, da trio še vedno artistično raste in se razvija. Znova gre za povsem drugačen album v njihovem opusu. Album samih priredb, ki pa v primeru California Guitar Trio, ki je z mnogimi tovrstnimi predelavami v preteklosti dokazal, da so mu te reči zapisane v krvi, niti ni več nobena posebnost v smislu presenečenja. Gre le za novo potrditev popolne unikatnosti, prepoznavnosti in artistično izrazne posebnosti. Skladbe so prestrukturirane tako posebno, da poslušalec pravzaprav izgubi občutek, da posluša priredbe. “Echoes” je nov album za prave glasbene sladokusce in ljubitelje ekstravagance popolnega akustičnega eksperimentiranja.
Zasedba
Bert Lams – akustična kitara
Hideyo Moriya – akustična kitara
Paul Richards – akustična kitara
GOSTUJOČI GLASBENIKI:
Bonnie “Prince” Billy – vokal na skladbah #8. in #9.
Pat Mastelotto – kanta za olje na skladbi #9.
Tony Levin – bas kitara, “NS Upright” na skladbah #5. in #9.
Kevin Ratterman – tamburin in “shaker” na skladbi #9.
Pamelia Kurstin – teremin na skladbah #4. in #5.
Davide Rossi – violektra na skladbi #4.
Jamie Masefield – mandolina na skladbi #8.
Tom Griesgraber – bas kitara, Chapman stick na skladbah #4. in #5.
Tyler Trotter – ustna harmonika, “Fender Rhodes”, zvonec, “moogerfoogers” na skladbah #4., #5. in #8.
Produkcija
Tyler Trotter
Seznam skladb
01. The Cruel Sea
02. Music for a Found Harmonium
03. Unmei
04. Echoes
05. Tubular Bells
06. Pastorale
07. Bohemian Rhapsody
08. And I Know
09. Freebird
Trajanje albuma: 54.40
