Avtor: Aleš Podbrežnik
Kraj: Ljubljana / Križanke
Datum koncerta: 16.09.2016
Število obiskovalcev: 1500
Prismojeni profesorji Bluesa v Ljubljanskih Križankah. Kombinacija prvovrstne zasedbe slovenskih glasbenikov in odličnega ambienta je s plakatov po Ljubljani napovedovala obetavno dozo kvalitetnega bluesa. Prismojenci so ti tokrat obuli kar velike čevlje, če lahko v prispodobi tako rečemo, saj napolniti Križanke le ni mačji kašelj. Žal ne moremo reči, da je bil ambient Ljubljanskih Križank napoljen do zadnjega kotička, čemur je verjetno botrovalo izredno slabo vreme, ampak so Profesorji še vedno zapolnili “predavalnico” do zavidljive mere ¾ kapacitete.
Prismojeni profesorji bluesa so dokaj mlada slovenska zasedba, katera pa je v bliskovitem času v glavah mnogih poslušalcev vzbudila vprašanje:”Pa kje ste bili in kako ste lahko tako kvalitetni?”. Prismojenci, kot je že znano, vsako možnost izkoristijo za koncert, kar se jim pozna v njihovem suverenem nastopu.
Tako so 16. Septembra nastopili v Križankah na neke vrste poslovilnem koncertu. Brez skrbi. Prismojenci ne zaključujejo svoje karirere. Svoje ambicije in kvaliteto so se Julijan Erič, Miha Erič, Zlatko Đogić in Miha Ribarič odločili predstaviti še preko luže in so se nekaj dni po koncertu odpravili v Ameriko. “Predavanje” se je odprlo v akustični obliki z preverjenim duom Aritmija v zasedbi Dina Džope in Tilna Stepišnika , katerega je na cojonu dopolnil Žiga Šercer. Slušljiva uvertura, ki je napovedovala odličen koncert. Trio se je po nekaj komadih z prvim “Prismojencem”, Miho Eričem, na orglicah dopolnil v kvartet in tako stopnjevalo ritme prelevil v blues atmosfero. Po dveh skladbah v kvartetni zasedbi se je oder začel dopolnjevati v družinskem stilu. Tokrat ne takoj v obliki Mihinega brata Julijana na kitari, temveč je z tradicionalno makedonsko skladbo na vokalu nastopila mama bratov Erič, Draga Davitkova. Po tej tradicionalni makedonski skladbi z naslovom Eleno Kerko je Draga oder skupaj z Duom / triom Aritmija zapustila, še predenj jo je Miha uspel konkretno pohvaliti. Večer se je pred pravim nastopom četverca nadaljeval še z menedžerko in Mihovim dekletom Natalijo Šepul na citrah katera je z Mihom odlično odigrala legendarno skladbo “The third man”.
Koncert so po kvalitetni in raznoliki uverturi zasedle zvezde večera: Miha, Julijan, Zlatko in Miha. Že sam vizualni pristop je napovedoval simpatično mešanico koncerta. Julijan je že standardno svojo vizualno podobo popolnoma osvojil v Hendrix stilu v kompletu z oblekami, perfomansom in obrnjenim Fender Statocasterjem. O Julijanovi kvaliteti igranja praktično ni več niti najmanjšega dvoma. Njegov nastop je namenjen izključno temu, da se poslušalec posveti glasbi v popolnosti. Stoj, glej, poslušaj in uživaj. Dvoma o kvaliteti skupaj z popolnim Zlatkom Đogićem na bobnih, Miho na orglicah in Miho Ribaričem na bass kitari ni. Fantje so enostavno uigrani do popolnosti. Zmes kvalitete kjer lahko razberemo pridihe starih mačkov Hendrixa, Alberta Kinga, BB Kinga, Stevie Ray Vaughana, Erica Claptona, Buddy Guya… Na kratko rečeno. Od vseh so očitno fantje pobrali tudi najmanjše skrivnosti in jih zapakirali v kvartet Prismojencev. Raznolikosti vokalov in s tem povezano pestrostjo repertuarja se je tokrat za spremembo z repanjem pridružil še basist Miha Ribarič s komadom “Fuck the police”. Miha… Mirne vesti lahko zadevo ponavljaš v naslednjih nastopih. Na basu ga je ta čas zamenjal kar Julijan.
Prismojenci so v svojo družbo na oder Križank povabili še celo paleto gostov. Deloma psihadelični zvoki kitare izpod prstov Marija Babojeliča. Na kongu je udarjal Andrej Tomazin, kateri je s svojim inštrumentom na momente pričaral vtis spremljevalne skupine Carlosa Santane. Za nekaj komadov so si Prismojenci na oder pripeljali tudi back vokalistke Vesno Godler, Anjo Trobec in Urško Mihevc, katere so s simpatičnim dopolnjevanjem resnično popestrile že tako kvaliteten nastop. Pred koncem sta oder dopolnila še trobentač Domen Gracej in saksofonistka Jasna Kmetec, za samo piko na i pa še prekaljeni perfekcionist Igor Leonardi. Ob samem koncu je k “izpitu” pred Profesorji pristopil še Matevž Šalehar Hamo in tako četverici dal prijetno popotnico po Ameriki.
Samega tehnične izvedbe koncerta ni pretirano grajati. Vse je bolj kot ne delovalo kot je potrebno od vizualizacije do zvoka.
Dobre tri ure dolgo “predavanje” blues glasbe je poslušalcem lahko v glavah pustil samo eno misel. Za kvaliteto se nam v Sloveniji očitno ni bati. Mogoče se je treba po tihem bati česa drugega. Ob taki kvaliteti, se jim ni treba bati niti amerike. Fantje “know how” defenitivno imajo in lahko jim privoščimo samo najboljše na njihovi poti. Delujejo suvereno, kvalitetno in do popolnosti uigrano, ter s tem nakazujejo jasen cilj. Svoje poti so se lotili na pravi “trdi” način. Izkoristiti vsako najmanjšo luknjo za nastop in tako linerano stopnjevati svojo popolnost. Obiskovalcem so tako Prismojeni profesorji bluesa ponudili to po kar so prišli. Tri ure striktne kvalitete za razumno ceno. Z veseljem si jih ogledamo, ko se vrnejo nazaj na naša tla in nam postrežejo z svežimi izkušnjami. Prismojenci… Kapo dol!
(besedilo in fotografije: Klemen Udovč)
Galerija slik
