Avtor: Rok Klemše
Izvajalec: Nephthys
Založba: Samozaložba
Izid: year
Ocena: 4.5/5
Neftis je egipčanska boginja, boginja žalovanja in simbol tranzicije v posmrtno življenje. Kot eno najpomembnejših egipčanskih božanstev je kot »medicinska sestra« skrbela za faraonovo zdravje, ga branila pred sovražniki (ki jih je, če je imela PMS upepelila) ter igrala ključno vlogo pri njegovem prehodu v svet mrtvih. Novomeščanska simfonična black/death metal zasedba Nephthys pa v vlogo »medicinske sestre« stopi v blaznici duhov na lani izdanem prvencu Ghost Asylum.
Po daljšemu, srhljivemu simfoničnemu intru Behind the Asylum Walls, ki uspešno vzpostavi temačno atmosfero konceptualne (?) plošče, nas Nephthys pahnejo za sive betonske zidove zapuščene umobolnice, kjer po njenih prostranih hodnikih tavajo mračne sile duhov tam umrlih pacientov. Eden izmed njih je tudi protagonist zgodbe, ki je v drobovju stavbe pristal zaradi psihotične jeze s katero nas Nephthys brez usmiljenja napadejo, ko se odvrti uvod. In kakšen napad je to! Novomeščanski dvojec svojo moč napaja v simfoničnem black metalu, ki občasno spomni na mojstre žanra Emperor, občasno pa se v zmes vrinejo še brutalni death metalski deli. A glavna privlačnost albuma je briljantno zgrajena atmosfera, ki iz Ghost Asylum buta v podobi mogočnih valov; pozabite na black metal kič novodobnih simfoničnih black metal bendov kot sta Dimmu Borgir ali Cradle of Filth, Nephthys uspe s klaviaturami ustvariti bogat in s srhom prežet ambient, ki pa obenem ni preveč pompozen, vsiljiv ali pretirano očiten. Simfonični orkestralni deli se lepo prilegajo in dihajo z zverinskimi kitarskimi linijami, ki so očitno premišljene do zadnjih potankosti in zasedajo točno tisto mesto, ki jim je namenjeno. Še več, simfonična podoba albuma prej kot na kvazi black metalski simfo pomp spomni na orkestralne dele King Diamond plošč kot je na primer Them. Surov, a razumljiv in prepričljivo srdit vokal z izjemno zvestobo in točnostjo pred nas razgrne zgodbo protagonista čigar norost so temačne sile umobolnice duhov izrabile za priklic nezemeljskih sil starodavnega sveta (s čimer Nephthys hote ali nehote spomnijo na starodavne bogove H.P. Lovecrafta). Agresivnemu black metalskemu rjovenju se občasno pridružijo še presenetljivi čisti vokali, ki so odlično umeščeni in še dodajo na atmosferi epskega odpiranja peklenskih vrat. V naslovni skladbi tako »borba« med brutalnimi in melanholično čistimi vokali deluje kot simbol razdvojenega uma psihotičnega shizofrenika. Rušilno bobnanje, ki se ne zateka le k divjemu blastbeatanju temveč ponudi precej več razgibanosti in dinamičnosti, v družbi peklenskih kitarskih linij pripelje do epskega zaključka s skoraj osemminutno mojstrsko kompozicijo To Resurrect the Dead (z genialnimi inštrumentalnimi pasažami, ki jih tudi sicer na albumu ne manjka) v kateri se »junak« albuma končno vda demoničnim silam in sprejme svojo vlogo portala, vrat, skozi katera prilezejo bitja take groze, da jih ni moč imenotvati z zemeljskimi imeni.
Nephthys nas že z odlično naslovnico (delo Maria Lopeza) sprejmejo v svoj krvavi objem black metala, ki ga nadgradijo s premetenimi in premišljenimi simfoničnimi deli ter z njimi zgradijo nepozabno atmosfero prežeto z grozo in srhom. Ghost Asylum je brez dvoma ena najboljših slovenskih metal izdaj v zadnjem času, Dorian in Matej pa sta z njo uspela dokazati, da je še vedno moč posneti simfonični black metal album, ki ne izpade kičasto in polovičarsko temveč razdelano, pestro in bogati. Dvigni se in spusti; spusti se z Nephthys, potopi se v brezkončno temo blaznice duhov.
Skladbam lahko prisluhnete na spodnjih povezavah, album pa lahko naročite na [email protected]
http://www.youtube.com/user/NephthysOfficial
http://www.facebook.com/nephthys.band
Zasedba
Dorian Žulič – vokal, kitara, bas, orkestracije
Matej Kržišnik – bobni
Produkcija
Dorian Žulič
Seznam skladb
1. Behind the Asylum Walls
2. Psychotic Rage
3. Ghost Asylum
4. Oracle of Doom
5. New Order
6. The Ancient World
7. More Blood
8. To Resurrect the Dead
