Izvajalec: Gift Dwarf
Založba: SAOL
Izid: year
Trajanje: 47:26
Ocena: 4/5
Kdo pravi, da ne gre metal povsem naravno z roko v roki s humorjem in povsem zajebantska fora ne more zveneti prekleto resno? Ne, ne gre za blodnjo ali retorično vprašanje, saj bi bila lahko vprašujoča iztočnica povsem primerna za uvodno predstavitev letošnje metalske novotarije, ki to v svojem bistu niti ni. Nemška zasedba Giftdwarf je po le letu garaže povila ter lansirala svoj prvenec, ki pa je metalen, humoren ter res zelo poslušljiv splet skladb, spisanih na način filmske zajebancije Tenacious D.
Kvintet iz Frankfurta, ki ga sestavljajo anonimna basistka Natalie Eis, kitarist Olaf Mill ter nadarjeni vokalist Gerd Knebel dobi noto zanimivosti pri tem, ko se v celoti omeni dve odmevni imeni – ime bobnarja Gerda Lückinga, ki je deloval že kot član skupine Rebellion ter ime njegovega kompanjona Uweja Lulisa, zloglasnega kitarista skupin Digger, Grave Digger ter tudi že člana prej omenjenih Rebellion. Gre torej za našpičen in poslušanja primeren set glasbenikov, ki pa so si za nalogo zastavili nasmejati vas ter vam v ušesa obenem naliti dobro mero kvalitetne glasbe. Album Giftdwarf izpolni vse cilje zastavljene misije z res dosledno in pregovorno nemško preciznostjo, ki pa na mizo napohanega seciranja postavlja tokrat povsem običajne vsakodnevne teme, kot so premagane starostne erektilne motnje, ponesrečene počitnice, Ebay in še kaj, kar se skriva za naslovi, kot so My Mother Looks Like Lemmy, Metal Bürohengst, Bo(w)frostman ali iPott. Giftdwarf zadenejo žebljico na glavico nemudoma in brez milosti ter obotavljivega strahospoštovanja. Tematsko nedvomno precej posrečen splet dodobra prevetrenih vidikov na vsakdan pa je glasbeno precej oguljen, a nikakor neposlušljiv. Čeprav so kitarski rifi časovno postavljeni v drugo polovico osemdesetih ter nečloveških količin spreja za lase pa s tupeji zakriti oguljeni skalpi zmorejo že slišano med seboj oženiti na zelo poslušljiv ter humornih efektov poln način. Giftdwarf je albumska prepoved nemške različice škrata Bolfenka, ki na metalu dostojen način operetno obdela svetlo plat tuzemskega bivanja. Presežna vrednost najdete v besedilih, ki so, roko na srce, res genialna. Vzemimo za primer skladbo My Mother Looks Like Lemmy, ki zveni res kot bi ga odgrulil Lemmy. Besedilo gre nekako takole: “She got an “Oberlippenbart” on each hairy cheek she got a big wart / She wears black leather and got tattoos / There ain’t nobody gonna light her fuse / She really likes porno and big fast cars / She only drinks whisky and smokes cigars / Two bottles a day – keep you healthy for sure / And if you don’t like it, honey, there’s the door / She ain’t no beauty with a microwave / And the best of all is she don’t gotta shave / Cause she looks like Lemmy from Motörhead”. Velja kaj dodati? Morda le to, da je originalna mešanica zabave ter glasbe zelo poslušljiva, nabrita do zadnjega atoma, poleg zelo poslušljivih refrenov pa vas dovršene ter lahkotne kitarske solaže enostavno ne morejo pustiti hladne ter brezbrižne. Sem omenil že tudi ščepec okusno vstavljenih trobent ter harf, obilico talenta ter predvsem energične volje po zabavi?
Ostalim skladbam lahko prisluhnete TUKAJ.
Šala preraste kaj kmalu okvire humorne lahkotnosti in zlahka pomete s konkurenti, ki se jemljejo tako prekleto preveč resno. Upamo lahko le, da ne gre za “one album wonder” ter da je v skladovnici humorja še kaj granat za nadaljnje obstreljevanje metalu ter zabavljaštvu vedno naklonjene publike še za v bodoče!
Recenzija je nastala v sodelovanju RockLine in Rock Hard Slovenija.
Zasedba
Gerd Knebel – vokal
Uwe Lulis – kitara
Olaf Mill – kitara, mandolino, trobenta, harfa
Natalie Eis – bas
Gerd Lücking – bobni, tolkala
Produkcija
Gift Dwarf
Seznam skladb
1. iPott
2. Fritz
3. I Saw It On The News
4. Holiday
5. My Mother Looks Like Lemmy
6. Bo(w)frostman
7. Amtssprache
8. Pavarottis Thoughts
9. Primitive
10. My Place
11. Ebay
12. Two Moons
13. Metal Bürohengst
