Avtor: Peter Podbrežnik
Izvajalec: Goblin Rebirth
Založba: Relapse Records
Izid: year
Trajanje: 44:34
Ocena: 4.5/5
Goblin Rebirth so najnovejši ‘derivat’ kultne italijanske simfoprogrockovske skupine Goblin, ki si je mednarodni sloves ustvarila sredi sedemdesetih z glasbo za grozljivke v režiji Daria Argenta kot sta »Profondo Rosso (1975) in »Suspiria« (1977), medtem ko jo ljubitelji progresive čislajo predvsem zaradi mojstrovine »Roller« (1976), ki je eden od najlepših biserov italijanskega progrockovskega gibanja. Goblin Rebirth so svoj istoimenski prvenec izdali z dveletno zamudo, saj bi »Goblin Rebirth« moral iziti že dve leti prej, a so različne druge obveze preprečile obema šefoma banda, basistu Fabiu Pignatelliju ter bobnarju Agostinu Marangolu (oba sta hkrati tudi člana ‘osrednjih’ Goblin), da bi njun ambiciozni, novi projekt ugledal luč sveta v predvidenem roku.
Poleg prekaljenih Pignatellija in Marangola, klasične Goblin ritem sekcije, sta v bandu še klaviaturista Aidan Zammit in Danilo Cherni ter kitarski virtuoz Giacomo Anselmi. »Goblin Rebirth« bo zagotovo všeč vsem ljubiteljem klasičnih Goblin, saj bi posamezne inštrumentalne ideje na njem zlahka lahko tvorile glasbeno podlago za kakšno filmsko grozljivko. Po besedah članov Goblin Rebirth gre za konceptualni album, ki pripoveduje zgodbo o imaginarnem grozljivem filmu. Slednji se vrti okrog rojstva pošastnega škratovskega bitja, ki sumljivo spominja na kakšnega od likov iz preteklih Goblin filmskih podlag za grozljivke.
Vseeno pa Goblin Rebirth v medsebojni primerjavi s klasičnimi Goblin, ki so letos izdali odlični album »Four of a Kind« (2015), združujejo zvočno tradicijo z občasnimi vnosi modernih sintetizatorskih tekstur s čimer dokazujejo, da se ne ozirajo pretirano v preteklost in so nekoliko bolj ‘sodobno’ usmerjeni, čeprav se seveda najde tudi dovolj prostora za tradicionalne klaviature. Vse skupaj je zabeljeno z odlično produkcijo in rezultat je eden izmed najbolj vznemirljivih albumov, ki so v zadnjih letih izšli na italijanski progrockovski sceni.
»Goblin Rebirth« je, kar je še najmanjše presenečenje, izrazito mračen in tesnoben album, kjer si je možno večkrat predstavljati kako bo iz nekega temnega kota vsah hip skočila majhna in nadležna pošast z zašiljenimi kremplji. Otvortivena skladba »Requiem for X«, ki vsebuje klavirsko stopnjevanje napete drame, zares zveni kot kakšna pogrebna zadušnica ali nosilna tema za Undertakerjev pompozni prihod v ring, saj vsebuje masivne plasti sakralno začinjenih orgel, dramatične časovne prehode in presunljivo kitarske pasaže z občasnimi mini moog infuzijami s čimer nastane izjemno bogat zvočni kolaž.
»Back In 74« ima zelo dobro izbran naslov, saj slogovno močno spominja na klasične Goblin iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja, medtem ko bodo presunljive harmonije med kitaro in melotronskimi valovanji zagotovo všeč tudi vsem ljubiteljem King Crimson. Anselmi je izjemno sofisticiran kitarist, ki na prebrisan način združuje različne tehnike igranja in se je marsičesa naučil od kitarskih mojstrov iz zlatega obdobja progresivnega rocka, medtem ko oba klaviaturista zelo dobro usklajujeta tradicionalne in moderne klaviaturske teksture. »Book Of Skulls« se odpre z razdraženimi baskitarskimi variacijami ter presunljivim zvokom mini mooga, medtem ko zlovešče vzdušje tudi s pomočjo inteligentnih vmesnih improvizacij ter mojstrskih časovnih prehodov narašča iz sekunde v sekundo.
»Mysterium«, kjer prav tako vlada srhljiva atmosfera ob kateri se naježi dlaka na telesu, vsebuje vrsto divjih variacij na moogu in peklenskih kitarskih pasaž zaradi česar gre za eno izmed najbolj razgibanih in temperamentnih del na albumu. »Evil In The Machine« je daleč najbolj moderno usmerjena »Goblin Rebirth« kompozicija, saj vsebuje elektronske sintetizatorske teksture in zvočne efekte z računalniško generiranimi vokalizacijami, medtem ko brutalne kitarske pasaže, neusmiljeni bobnarski stampedi in melotronska valovanja občasno spet spominjajo na ‘stare, dobre’ King Crimson, ki so bili od nekdaj med glavnimi Goblin vzorniki.
Na »Forest«, kjer vladajo dramatične klaviaturske zavese in zanimivi zvočni vzorci, zavlada popolna gotska drama, tako da zveni kot podlaga za kakšno grozljivko o izgubljeni ženski v temačnem gozdu. Tokrat si Anselmi sredi gostih klaviaturskih valovanj privošči presunljivo kitarsko solažo na bazi bluesa. »Dark Bolero«, še ena gotska pustolovščina, kjer učinkovito narašča skrivnostna in temačna astmosfera, je s svojimi presunljivimi simfoničnimi aranžmaji in kompleksnimi kitarskimi pasažami pod zaznavnim vplivom Roberta Frippa (King Crimson) eden izmed vrhuncev celotnega albuma. Temačna Goblin Rebirth maša zadušnica se zaključi z »Rebirth«, ki je pravcata simfoprog poslastica in popolno ambientalno zmagoslavje utelešenega zla, kjer se med seboj izjemno učinkovito in okusno izmenjujejo prebrisani časovni prehodi, inteligentne improvizacije ter melodramatične kitarsko-klaviaturske harmonije.
Goblin Rebirth so ustvarili sijajen prvenec prek katerega zlahka zaživi koncept o rojstvu malega demonskega bitja, ki je prišlo kaznovat propadajoče človeštvo, obenem pa so uspešno združili klasični Goblin zvočni pristop z nekaterimi osvežilnimi in dobrodošlimi modernimi idejami. To je poleg odličnega »Four of a Kind« še ena letošnja Goblin poslastica, ki bo navdušila vse ljubitelje mračnega simfoničnega prog rocka, tokrat v režiji stare italijanske šole. »Goblin Rebirth« je po kakovosti skorajda povsem enakovreden »Four of a Kind« v režiji ‘osrednjih’ Goblin, ki je sicer nekoliko bolj ‘tradicionalen’ izdelek, grajen po željah dolgoletnih privržencev, če se ju že medsebojno primerja, tako da imata Pignatelli in Marangoli v letu 2015 dvojni razlog za zadovoljstvo.
Zasedba
Fabio Pignatelli – bas kitara
Agostino Marangolo – bobni
Giacomo Anselmi – kitara
Aidan Zammit – klaviature
Danilo Cherni – klaviature
Produkcija
Goblin Rebirth
Seznam skladb
1. Requiem for X (4:16)
2. Back in ’74 (4:23)
3. Book of Skulls (6:07)
4. Mysterium (4:24)
5. Evil in the Machine (6:17)
6. Forest (6:26)
7. Dark Bolero (4:48)
8. Rebirth (7:36)
