Avtor: Aleš Podbrežnik
Izvajalec: Abadon
Založba: Samozaložba
Izid: year
Ocena: 3.5/5
Abadon so slovenjgraška rockovska zasedba, ki obstaja na sceni, reci in piši, že več kot dvajset let. Album »III« je, kot pove že ime samo, njihov skupno tretji studijski album. Navkljub temu, da je izšel že leta 2010, je prav da mu namenimo kanček pozornosti ter ga v nekaj jedrnatih vrsticah tudi predstavimo.
Album »III.« je ambiciozen izdelek, kar ne čudi. Nastajal je namreč v obdobju devetih let. Na njem zadržuje skupina Abadon svoj stas (in glas) doživljenjsko zapriseženih rockerjev, ki se v svoji miselnosti, ne viziji, ne bodo premaknili niti za ped. »III.« je torej izdelek zrelih in izkušenih mačkov, ki preprosto uživajo v tistem kar počnejo in v tistem kar (po vsej verjetnosti) tudi najbolje obvladujejo v življenju.
»III.« je slikovita mešanica skupno kar 14. skladb (zadnje tri so dodatne) na katerem skupina opozarja, da lahko preigrava tudi več glasbenih žanrov, med katereimi tudi brezskrbno preklaplja. Po izredno lepem uvodnem instrumentalu Kolo sreče (intro), kjer iztrži skupina v pristopanju tudi trenutek mističnosti, prilije olja na rockerski ogenj naslednja Mrs. Brown. V takšni sferi se razvija tudi skladba Obrni stran. Po sami muzikaličnosti in stilu aranžiranja opozorijo Abadon, da so v današnjem času oddaljen relikt osemdesetih, kjer so bile na prostoru nekdanje skupne širše domovine uspešne zasedbe, ki so spretno križale elementa hard rocka s popom, od Hazard, Spin do YUNK, tudi Martin Krpan in Šank Rock ter še kdo. V tovrstni maniri aranžiranja prevzema vrhunec na albumu zaključna Kolo sreče II.. Skupina prav dobro razume, da so spevni refreni vrhunci skladb v žanru hard rocka, prav tako pa se ne brani harmoniziranja vokalnih napevov, kar ji posebej posrečeno uspeva zlasti v prej citirani skladbi.
Sicer pa skupina zelo rada združuje element hard rocka z radiu prijaznim popevkarstvom, kot je to poudarjeno v mehkejši Je še čas. V podobni maniri se obnaša kasneje tudi Klovn, kjer pa se premisa hard rocka znova utrdi. V to kategorijo je moč oddati tudi skladbo Ona je…, kjer vpne skupina dotik funka, saj lovi skupina v njej sentiment šegavosti. Lagodno »zviranje« skladbe Čarobna ženska prinaša z blues sentimentom kopreno pobalinstva, skupina pa tudi v tej skladbi zadržuje vseskozi lep nivo muzikalične spravljivosti. Poseben odklon od albuma predstavlja tretja skladba z naslovom Into the Black, ki evocira občutja klasičnih U2 iz obdobja plošče The Joshua Tree.
Ta album je nadvse kvaliteten. O tem ni nobenega dvoma. Je plastovito in detajlno oblikovan. Če ne prej vas bodo, ob veliki stopnji poslušljivosti, na to opozorili srednji instrumentalni deli, kjer skupina s pretkanimi modulacijami melodij učinkovito zasuče atmosfero, v središče pozornosti pa vstopa kitara, ki spretno polni prostor s podoživetimi in jedrnato oblikovanimi solažami. Kitara ne trese brezglavo not, pač pa jih previdno polaga na pravšnje odmerjeno mesto ter tako vzdržuje kompaktnost aranžmajev. Skupina je pravzaprav bila v svoji ustvarjalnosti tako ambiciozna, da je sporočil na albumu za odtenek preveč. Album deluje izrazno celo preveč plastovito. Da bi iztržili večjo kompaktnost in iztržili večjo sledljivost samemu avtorskemu vizionarstvu, to pomeni, da bi jasneje definirali svoj prepoznavni glasbeni dosje, bi morali Abadon usmeriti v prihodnje več pozornosti na en žanr. Hard rock torej. Od tod občutek, da nekatere skladbe, ki se slogovno odklanjajo, pa čeprav gre za povsem kredibilne dosežke, niti ne sodijo na album (Into the black, instrumentalni Circus in kasneje nafunkirani jam Smoky). Skupina je delno to začutila tudi sama in tri skladbe na albumu označila, kot dodatne.
Na trenutke bi godila tudi nekoliko trša produkcija s še bolj nasršenimi in našpičenimi kitarami, v kombinaciji s čokatim zvokom orgel, a nič zato. Abadon so fantje stare, klasične slovenske hard rock šole in niso naklonjeni modnim principom lišpanja zvočne podobe. Kar slišimo na albumu »III.«, je prepričljivo organsko zveneč album, ki premore vseskozi ljubko mero čutne podoživetosti vseh štirih gradnikov zvočne slike, na čelu z izjemno všečno vokalno predstavo pevca Iztoka Hirtla.
Zasedba
Iztok Hirtl – vokal, flavta, kitara
Jani Legner – kitara, orglice, vokal, spremljevalni vokal
Borut Šmon – bas kitara
Krunoslav Likavec – bobni
SODELUJOČI GLASBENIKI:
Dejan Dimec – spremljevalni vokal
Nina Miglič – spremljevalni vokal
Produkcija
Dejan Dimec
Seznam skladb
1. Kolo sreče (Intro)
2. Mrs. Brown
3. Into the black
4. Je še čas
5. Obrni stran
6. Circus
7. Klovn
8. Ona je
9. Čarobna ženska
10. Smoky
11. Kolo sreče II.
dodatne skladbe:
12. Da jutro bo dišalo
13. Pozitivna energija
14. Stvari
