Avtor: Peter Podbrežnik
Izvajalec: Intergalactic Touring Band
Založba: Voiceprint
Izid: year
Ocena: 4.5/5
Davno preden je razvpiti nizozemski progresivno metalski multi-inštrumentalist Arjen A. Lucassen (Ayreon, Star One) prvič prišel do ideje o space rockovski operi, ki bi vključevala mednarodno zvezdniško zasedbo sodelujočih pevcev in inštrumentalistov, je obstajala glasbena formacija z zgovornim imenom Intergalactic Touring Band, ki se je lotila tovrstnega podviga. Slednji niso bili glasbena skupina v pravem pomenu besede, temveč mednarodni progresivno rockovski projekt, ki je ustvaril istoimenski znanstveno-fantastični konceptualni album.
Album je vseboval številna zvezdniška imena kot so Meat Loaf, Dave Cousins (Strawbs), Francis Rossi (Status Quo), Annie Haslam (Renaissance), Arthur Brown (ex-Crazy World of Arthur Brown, Kingdom Come, Hawkwind), Rod Argent (Argent), Anthony Phillips (ex-Genesis), Percy Jones (ex-Brand X, Soft Machine), Larry Fast (ex-Peter Gabriel, Nektar, Synergy) in Ben E. King (ex-The Drifters). Veličastni orkestralni aranžmaji so večinoma nastali v režiji Davida Bedforda, Stephana Galfasa in Willa Malonea (slednji je glasbenim ljubiteljem bržkone najbolj znan po sodelovanju z Black Sabbath ter kot producent prvega Iron Maiden albuma).
Posamezne kompozicije so bile zgrajene okrog relativno preprostega, a vseeno epskega koncepta o multi-generacijskih vesoljskih potovanjih in človeški kolonizaciji tujih planetov. Koncept je v osnovi sila preprost: band je deset let potoval po različnih galaksijah, kjer so skozi glasbo promovirali medsebojno razumevanje in mir. Po dolgem času so se naposled vrnili nazaj na Zemljo, da bi odigrali prvi koncert v na novo odprti Orbitalni koncertni dvorani. Naivnost in sveta preproščina tega koncepta je pravzaprav tudi edina prava hiba v vseh preostalih pogledih briljantnega albuma.
Album je še danes užitek poslušati od začetka do konca, saj se po zaslugi množice različnih pevcev in inštrumentalistov, ki vnašajo svoje karakteristične glasbene odlike, kar šibi od raznovrstnosti, večina skladb pa je tudi presenetljivo dobro preživela test časa. Kljub temu, da gre za progresivno rockovski projekt so prav vse skladbe krajše od petih minut. Stil albuma bi se lahko najlažje opisalo kot križanje elementov simfoničnega rocka, melodičnega rocka in tudi diska (na dveh skladbah).
Že od uvodnega, orkestralno zabeljenega inštrumentala “Approach” je jasno, da gre za čudovito glasbeno potovanje po simfonično-melodično rockovskih galaksijah, prežeto z več kot prepričljivo atmosfero, ki ohranja poslušalčevo zanimanje vse do zaključka albuma. Energični “Silver Lady” že takoj postreže z izjemno okusno zabelo melodičnega rocka in simfonike, medtem ko se fenomenalno petje Roda Argenta zlahka uvršča med vrhunce albuma. Refren je namerno potegnjen skozi vokoder, da ustvarja futuristični priokus, medtem ko v ozadju ni težko razpoznati Fastovega značilnega polaganja simfoničnih tekstur na melotronu (ta igra pomembno vlogo na večini skladb) in sintetizatorjih. To je kompozicija, ki bo zlahka očarala večino privržencev skupin kot so Camel, Electric Light Orchestra, Renaissance, Nektar, Styx in Yes.
“Universal Zoo-Why” se ponaša z ekscentričnim, vendar vselej odlično razpoloženim Arthurjem Brownom na glavnem vokalu. Teatralni uvodni del z nekaterimi “vesoljskimi” efekti na sintetizatorjih se v nadaljevanju prevesti v skorajda svečano, simfonično-baladeskno sekcijo z večglasji in Joelom Krantzom na glavnem vokalu, kar pripomore k čudovitemu kontrastu. “Starship Jingle” je še ena fenomenalna kreacija, ki temelji na energičnem trdo rockovskem kitarskem rifu in prelestnih Beatlovskih vokalnih harmonijah, medtem ko vokalni pristop Peppija Marchella (The Good Rats) nedvomno spada med elito tedaj šele rojevajoče se AOR scene. Z epskim “Heartbreaker”, kjer s svojim specifičnim vokalom kraljuje prog folk rockovska legenda Dave Cousins, album vnovič doseže enega izmed vrhuncev. Eterični orkestralni aranžmaji se harmonično prelivajo z mogočnim refrenom, ki je obogaten z romantičnimi večglasji. Za sapico folka poskrbi solaža na flavti v izvedbi Johna Zangranda.
Orkestralna balada “Reaching Out” je priložnost, da se Annie Haslam, ena najboljših pevk v zgodovini (progresivnega) rocka, vnovič izkaže s svojimi izjemnimi vokalnimi sposobnostmi, medtem ko jo v ozadju z veličastnimi simfoničnimi aranžmaji spremlja londonski simfonični orkester. “First Landing” je lep primerek pompoznega arena rocka z vrsto akustičnih aranžmajev in odličnim petjem Stevea Bartha, medtem ko se v ozadju sliši na sintetizatorju ustvarjeno oglašanje navdušenega “ljudstva”, ki z vzhičenjem sprejme pristanek in vrnitev banda na Zemljo. “Space Commando” ima celo rahel psihadeličen utrip, medtem ko vokal Mr. Snipsa vnese sapico soula. “Robot Salesmen” je ovenčan s sočnimi simfonični aranžmaji in vokalno teatralnostjo. Vokalni pristop Jima Cuoma nekoliko spominja na legendarnega Gordona Haskella (ex-King Crimson).
“Love Station” je zabavna zmes soula in diska z glavnim vokalom Bena E. Kinga ter ženskimi večglasji, znotraj katere je mogoče zaznati tudi hit potencial. “A Planet Called Monday -Epilogue” je še kompozicija, ki je razdeljena na dva dela. Na prvem delu se s pevskim vložkom izkaže Francis Rossi iz skupine Status Quo, ki odlično opravi neobičajno vlogo gostujočega pevca, ustreza pa mu tudi ritem s prevladujočim boogie utripom. Drugi del je popolnoma baladeskno in orkestralno obarvan. Zaključni ep “Keeper Keep Us” je še zadnji vrhunec albuma z izvrstnim petjem v režiji Meat Loafa, mogočnimi vokalnimi multi-harmonijami in kraljevskimi simfoničnimi aranžmaji. Široki možakar tudi to pot v svoje petje vloži celotno srce in kopico prepričljivih emocij, kar je razveseljujoč podatek za legije njegovih privržencev, ki morda prej še niso nikoli slišali za tale album.
Ambiciozni projekt z orkestralnimi aranžmaji in znanstveno-fantastičnim konceptom ovenčane space rockovske opere v domeni mednarodne zvezdniške zasedbe je bil leta 1977, ko je punk poskušal očrniti vse kar je vsaj malo dišalo po progresivnem rocku, izjemno pogumna poteza. Superzvezdniška glasbena posadka je navkljub nenaklonjenosti tedanje kritične srenje odlično opravila svojo nalogo in ustvarila klasiko, ki je skozi leta postala svojevrstna rariteta in izgubljen biser za vse privržence sodelujočih glasbenikov in njihovih skupin. Ne zgodi se namreč pogostokrat, da bi tako različni glasbeniki iz praktično povsem drugačnih žanrov kot so denimo Arthur Brown, Francis Rossi, Dave Cousins in Meat Loaf sodelovali pri konceptualnem progresivno rockovskem projektu. Vsi ljubitelji prej naštetih rockovskih legend pa tudi simfoničnega rocka, space rocka in znanstveno fantastike (predvsem Štoparskega vodnika po galaksiji), ki so šele zdaj prvič slišali za tale projekt, naj si ga čim prej omislijo in se pripravijo na nepozaben glasbeni vzlet!
Zasedba
Rod Argent – vokal
Arthur Brown – vokal
Annie Haslam – vokal
Steve Barth – vokal
Dave Cousins – vokal
Meat Loaf – vokal
Francis Rossi – vokal
Ben E. King – vokal
Mr. Snips – vokal
Peppi Marchello – vokal
Jim Cuomo – vokal
Joel Krantz – vokal
Jeffrey Leynor – vokal
David Scance – električna in akustična kitara
Anthony Phillips – akustična kitara
John Tropea – električna kitara
Peter Sobel – bas kitara
Percy Jones – bas kitara
Frank Prescod – bas kitara
Larry Fast – klaviature
Brian Cuomo – klaviature
Paul Marchetti – bobni in tolkala
John Zagrando – flavta
David Bedford- orkestralni aranžmaji
Will Malone – orkestralni aranžmaji
Stephan Galfas – orkestralni aranžmaji
Danny Beckerman – orkestralni aranžmaji
Produkcija
Intergalactic Touring Band
Seznam skladb
1. Approach
2. Silver Lady
3. Universal Zoo – Why
4. Starship Jingle
5. Heartbreaker
6. Reaching Out
7. First Landing
8. Space Commando
9. Robot Salesmen
10. Love Station
11. A Planet Called Monday – Epilogue
12. Keeper Keep Us
