Avtor: Aleš Podbrežnik
Izvajalec: Ten
Založba: Rocktopia Records
Izid: year
Ocena: 4/5
Dolgoživi britanski melodični rockerji Ten, ki kljubujejo na prizorišču od leta 1995 dalje, so v lanskem letu, ko so obhajali dvajsetletnico obstoja, izdali svoj skupno dvanajsti studijski album z naslovom »Isla De Muerta«.
Bend, ki ga vseskozi usmerja in poganja prvi pogonski motor skupine, njen vodja, pevec, tekstopisec, producent in glavni komponist Gary Hughes, deluje od albuma »Albion« dalje v postavi septeta. To je s kar tremi kitarami v postavi.
Tako je že »Albion« prinesel zaznavni preporod zvoka, pri čemer so se Ten ozrli naravnost po svojih začetkih in prvem studijskem albumu »X« (1996) ter potrkali na čustva vseh nostalgikov, ki se spominjajo tako prvenca, kot njegovega kultnega naslednika »The Name of the Rose« (1996). Bend je kreativno navdahnjenost torej aranžmajsko podkrepil z znatnim dvigom dinamične igre vseh kitar. Zlasti se je to odražalo na trši zvočni produkciji, dodatnem razgibanju srednjih »mid-eight« pasaž, kot tudi nadgradnji okraševanja samih prehodnih delov z rabo tercetnih harmonij.
»Isla De Muerta« je nadaljevanje te zgodbe. Znova je Hughes s kompanijo poskrbel za izredno hitro izdajo, ki je nasledila predhodnik »Albion«, a očitno možakarju nikakor ne primanjkuje sveže nastalih idej. Skupina, ki jezdi na novem valu kreativnega zagona, je nedavna ustanovila svojo lastno založbo, pri čemer je vzela vse stvari dokončno v svoje roke. To prinaša v tabor ekipe dodatno sproščenost in neobremenjenost, kar je predpogoj za dobro vzdušje, ki je podlaga za ustvarjanje kvalitetnega avtorskega materiala. Kot že pove sam naslov albuma se sporočila dotikajo mita o piratski legendi vezani na »otok smrti«, svoj avtorsko pompozni kič, s katerim bombardirajo Ten že vrsto let svoj glasbeni značaj melodičnega rocka, pa bend vzdržuje posredno tudi ob sodelovanju izvrstnega umetnika Gaetana Di Falca, ki je znova ustvaril naslovnico za ta album. Naslovnica slogovno asociira na ilustracije znamenitega Hala Fosterja. Skupina se je lotila sila ambiciozno predstavite novega albuma, saj je izdala vsled njegove promocije tudi dva singla in sicer za skladbi Tell Me What To Do in This Love. Čeprav nas vodi novi album na Karibe, se sporočili skladb The Dragon And Saint George (povest o tem kako Sveti Ivan premaga zmaja in obvaruje mesto Silene) ter Revolution (navdahnjena nad francosko revolucijo), odklanjajo.
»isla De Muerta« utrjuje zvočne karakteristike novih Ten, vzdržuje in utrjuje vibracijo predhodnika »Albion«, obenem pa k sreči ne poseduje »mimostrela«, ki si ga je Hughes privoščil na preteklem albumu, ko se je preizkušal v pogromnem petju Italijanščine. Zato gre za koherentnejši izdelek glede na predhodnik. Slogovno z novim albumom Ten po pričakovanju niti za ped več ne presenečajo. Ustvarjajo po svojem preizkušenem receptu, ki med oboževalci skupine preverjeno vžiga že vrsto let, na čelu s specifičnim nosljavim, srednje intoniranim vokalom Hughesa, ki pa je pravšnje barvit za vnos dotika mistike in temačnosti v sam glasbeni značaj skupine.
Ten – The Last Pretender:
https://www.youtube.com/watch?v=DX2vDLs664A
Zasedba
Gary Hughes – vokal
Dann Rosingana – kitara
Steve Grocott – kitara
John Halliwell – kitara
Steve Mckenna – bas kitara
Darrel Treece-Birch – klaviature
Max Yates – bobni
Produkcija
Gary Hughes
Seznam skladb
1. Buccaneers (Instrumental) / Dead Men Tell No Tales (6:27)
2. Tell Me What To Do (4:15)
3. Acquiesce (4:45)
4. This Love (4:42)
5. The Dragon And Saint George (5:16)
6. Intensify (6:39)
7. Karnak (Instrumental) / The Valley Of The Kings (8:10)
8. Revolution (5:56)
9. Angel Of Darkness (3:57)
The Last Pretender (6:40)
We Can Be As One (3:28) (dodatna skladba za evropski trg)
