Avtor: Aleš Podbrežnik
Fotografije: Jernej Vene
Kraj: Orto Bar / Ljubljana / Slovenija
Datum koncerta: 31.03.2010
Število obiskovalcev: 70
Cena karte: 10,00€
Je že tako, da se vsake svete čase pripeti čudež in nas intimneje, kot sicer, obiščejo kitarske velesile razvitega sveta ter pokažejo lekcijo, kaj je to biti virtuoz, komponist, aranžer in producent, do zob oborožen z znanjem in talentom. Vse v eni osebi. Značaja unikatne fuzije. Dva unikata to pot. Izklesana od glave do pete, do filigranske in podkožno skalibrirane natančnosti. Temperamentni Brazilec Kiko Loureiro in preudarni Britanec Guthrie Govan na Kitarijadi 2010 v Ljubljanskem Orto Baru. Kdo? Prvi, torej Kiko Loureiro je Ljubljano obiskal že pred tremi leti, takoj ko je zaključil evropsko turnejo s svojim matičnim bendom, brazilskimi progresivnimi metalci Angra, ki so takrat nastopali kot predskupina legendarnih britanskih rockerjev U.F.O. Kiko je v Ljubljani torej že sredi marca 2007 predstavljal svojo karizmo umetniške biti na kitarski kliniki. To pot je s Kikom pripel še en velemojster igranja električne kitare. Guthrie Govan, vsestranski glasbenik, ki je najbolj opozoril nase, ko je bil član AOR/prog rock zasedbe Asia med letoma 2000 in 2005, s katero je izdal albuma “Aura” (2001) in “Silent Nation” (2004).
Glasbeni gurmani so vedeli kaj se obeta v Orto baru, ko se bosta pojavila ta dva možakarja na odru. Vendar je bil obisk precej manjši od pričakovanega. Komaj kakih 70 ljudi. Pred tremi leti je bilo na Kikovi kitarski kliniki, na istem mestu, zbranih gotovo 150 ljudi. V Orto baru si takrat komaj dihal. Tega dne pa je lilo, kot iz škafa. Verjetno je tokrat vreme odtegnilo kakega obiskovalca. No kakorkoli, po predstavitvi mladih talentov glasbene šole Muzikaviva, je prvi stopil na oder Kiko Loureiro. Na odru se je predstavil z novo Tagima kitaro. Firma je zanj izdelala poseben model. Kiko je sedaj Tagima endorser in nič več ESP. Možakar je v lanskem letu izdal svoj tretji samostojni studijski album “Fullblast”. Na njem se je predstavila ritem sekcija Mike Terrana (Tarja Turunen, Masterplan, Axel Rudi Pell, ex-Rage) na bobnih in Filipe Andreoli (Angra) na bas kitari. Kiko je v dobre tričetrt ure predstavljal skladbe iz svojega samostonjega studijskega prvenca “No Gravity” in albuma “Universo Inverso”.
Fantu tečejo prsti odlično naoljeno. Na odru je predstavil unikatni princip združevanja principov neoklasicizma z vzgibi latino melosa, ki prihaja iz tradicionalne glasbe, kjer je Kiko odraščal (bossa nova). Prisotne je zlasti zanimala tehnika tapinga, kjer je Kiko razkazal mnogo skrivnosti. Vsekakor so obiskovalci s skrajno izbuljenimi očmi med Kikovo prezentacijo tehnike tapinga samo goltali slino. Med nastopom ga je nekoliko motilo le dejstvo, da je bila njegova kitara nastavljena v zvočni sliki preveč tiho, kar je pospremil z nekaterimi sunkovitimi pogledi proti mešalni mizi desno od točilnega pulta Orto bara. Nič bolje se ni kasneje godilo niti Guthrieju.
Mojstra ekstremnih hitrosti, zapisani zvestemu izpolnjevanju vožnje igranja znotraj pravilne šolske tehnike, kjer delajo vsi štirje prsti leve roke enovito kot zapoje mitraljez, je nasledil Guthrie Govan. Govan, ki je na odru predstavil nekaj materiala iz svojega studijskega albuma “Erotic Cakes”. Takoj je bilo jasno, da je Gutrhie tip kitarista, skvašen iz drugačnega testa. Lega prstov leve roke je drugačna. Prsti so položeni med soliranjem precej bolj postrani, prav tako pa Guthrie ne uporablja nujno mezinca pri solažah. To ne pomeni da ni vesoljsko hiter, kot Kiko. Seveda je. A to dosega na drugačen način. Biti hiter, pa še ne pomeni da dosegaš status kitarske elite tega sveta. In kar je glavno, se je Guthrie predstavil s precej drugačnimi izraznimi in zvočnimi učinki. Čuti se, da je Guthrie precej bolj vsestranski tip kitarista in da obvladuje precej širši izrazni spekter temeljnih glasbenih zvrsti, če lahko tako rečemo. Guthrie je odraščal najprej ob zvokih Elvisa. Potem je spoznal, da je mogoče akorde tudi “presolirati” med petjem, ko je prvič slišal Hendrixa in igranje je postajalo zanj vse bolj kompleksno, a hkrati s tem večplastno. Ni čudno, da je sobival pri skupini Asia, kjer moraš poznati jazzevske muhe Stevea Howea, hkrati pa imeti ušesa povsem na pecljih, posvečena iskanju najbolj odštekanih zvočno izrazni idej eksperimentiranja.
Guthrie je nazorno posvaril prisotne, da je bistvo vsega poslušanje. Stara rak rana mnogih dobrih kitaristov, ki se ne znajo sprostiti in drgnejo “svojo stvar” le v okvirih šolskih lestvic. Zato ostajajo dobri, ne pa tudi vrhunski glasbeniki. In se zategadelj ne vedoče vrtijo v lastnem začaranem krogu. Guthrie je skozi prisrčen in nadvse duhovit način naslikal tisto, kar naj bi bil pravi pristop vaje in učenja kitarske veščine, kakršen naj bi vodil do profiliranja slehernega vrhunskega kitarista. Kitarista kot umetnika, unikatnega – sebi lastnega izraznega značaja. Govan je odličen predavatelj. Prisotnim je razkazoval svoje kitarske skrivnosti tako slikovito, da se možakarja na noben način nisi mogel naveličati poslušati in gledati. V tipični maniri spretnega, malodane prirojenega, rokovanja s pristnim angleškim črnim humorjem.
Guthrie Govan je zaključil po kakšni urici svoje “predavanje”, nato pa so se na odru zbrali najperspektivnejši učenci kitare glasbene šole Muzikaviva. Brez družbe Kika Loureira in Guthrie Govana ni šlo, zato so po 15. minutah skupnega jammanja sklenili letošnjo Kitarijado. Bila je sočna in greha vredna. Kot vselej. Zato se vidimo na njej tudi prihodnje leto.
fotografije: Jernej Vene
Galerija slik
