Izvajalec: Ant, The
Založba: Dallas Records
Izid: year
Trajanje: 34:17
Ocena: 3.3/5
Včasih dobi človek občutek, da se vse glasbeno najbolj zanimive stvari pri naših južnih sosedih zgodijo le na Reki. Reka je bila vselej gonilna sila glasbene pronicljivosti in je dala v zgodovini Hrvaškega rocka nekaj najbolj utrgano posebnih glasbenih zasedb. Tudi Anthony Kukuljan, z umetniškim vzdevkom The Ant, zadržuje ta visok Reški pedigre rock n’ roll meke locirane južno od Kolpe.
The Ant je sicer dolgostažni glasbeni veteran, ki je prebrodil kopico preteklih udejstvovanj v različnih glasbenih navezah začenši z letom 1993, ko je igral za skupino Pax Aeterna, slednja si je kasneje skrajšala ime v PXA, možakar pa je z njo nastopal večinoma v Italiji. Nadalje je sodeloval v En Face. Torej gre za umetnika, od katerega gre pričakovati, da lahko dostavi otipljivo glasbeno substanco tudi v avtorskem smislu. Četudi po 15. letni dormanci.
Najbolj primerno je, da pričnemo povest o albumu »L & P« (celotno ime se glasi »Love And Pain«) s skladbo River. Gre za napovedni singel s katerim je The Ant že v prvi polovici lanskega leta pripravljal občinstvo na izid samostojnega studijskega prvenca. Indie folk zgodba z mračno atmosferično goščo, za katero skrbi zlasti Anthonyjeva vokalna interpretacija, je na tej skladbi obdana s harmoniko in klavirjem, ki ga prispeva izkušeni Fiumens član Vedran Križan. Križan razume poanto kantavtorske izpovedi saj deluje tudi sam v podobni vlogi, ko steče beseda o njegovem kantavtorskem duetu Manofon. River pooseblja posrečeno kombinacijo folk melosa s katero je harmonizirana spremljava vokalne substance Anthonyja Kukuljana, poleg ja je dodana še slide kitara Vlade Simchicha »Vave« (bivši »Laufer-ovec« je tudi produciral album) in rebus je razrešen.
Vokal Anthonyja se izključno naslanja na rabo falseta. Ta poseduje dva obraza. Niže intonirano mrmranje, brundanje in navkljub depresivnemu značaju lovi zahtevano prijetno barvo, ki ušesnim sprejemnikom godi. Ta variacija pozna tudi svojo uravnilovko rabe višjih leg taistega falseta. Emily je primer zanimivega sotrka folk glasbe z vokalom »ugreznjenim« v efekt distorzije. Vokal tu kreira shizoidno frenetični tulež depresivne morbide, ki bo všeč ljubiteljem Nirvane in vsem »izstrelkom« blizu tovrstne depresije. V vokalnem oziru Kukuljan znova preseneti v občutku osebnostnega zloma, ki je ujet v skladbi Lovemore – gotovo enem od depresivnih vrhuncev albuma, vokalna interpretacija pa na tej točki poglablja idealni dovtip rabe v grunge skupinah izštekane (»unplugged«) varietete. V značaj albuma prikliče njegov avtor tudi nekaj »southern« sentimenta v skladbi We Said Everything, kjer znova plemeniti njegov vokal podobnega značaja, kot je podan v skladbi River, Vavina slide kitara.
Mož si je pomagal pri snemanju z osem kanalnim prenosnim studiem, zato izvirajo posnetki iz različnih koncev kvarnerskega priobalnega območja, od Gorskega Kotarja, Malega Lošinja, do obalnega predela med Reko in Opatijo (Kastav) ter seveda do Reke. Ta »selitev« Anthonyja dobrohotno magnificira emotivna stanja umetnika, recimo raje stanja razpoloženja osebnosti v danem trenutku – danega časa in prostora, ki na tak način skozi spontano interpretacijo materiala ujetega na albumu, definira in poglablja dinamiko in razgibanje njegovih vzdušij.
Kradljivcem časa se album ne izogne – tak je denimo komad John & Paul, ki izrazito dolgočasi v repetitivnem motivu. Za njim nastavljena Sail Away nosi odtenek psihadeličnosti zahvaljujoč kombinaciji gole akustike z više uperjenim falsetom Anthonyja. V tej skladbi je zategovanje tonov v »southern« vzoru odlično polnilo, ki razbija siceršnjo predvidljivost skladbe, saj bi ta lahko brez tega trika hitro zvodenela v monotonem razvoju (kot zvodeni skladba John & Paul pred njo). Sotrk zgodnje Floydovske »More« psihadelije s country folk poanto kateri je dodan ščepec »southerna« torej. Obilna depresija pa ne popušča preko izdelka. Podobni situaciji, ki diši po potencialni monotoniji, se Anthony mojstrsko izmakne tudi v skladbi The End, kjer krije ozadje spremljave violina v nekaj trivialnih tonalitetah, a užitno spojenih z razvojem vokalnih linij. For Us (s preludijem I.F.A.) sklene ta album, Anthony pa s svojo čutno interpretacijo, ki stopa tu popolnoma v ospredje, izvleče album srečno nad vodo in ga pripelje varno v pristan kredibilnega ustvarjalnega dometa.
Zanimivo je to, da se je Kukuljan odločil izpovedati skozi poezijo v angleškem jeziku, kar je izrazita redkost v hrvaškem glasbenem prostoru (sploh ko ne govorimo o metalu), saj dodaja navadno ravno raba Hrvaškega jezika tisto sočno težo, ki prispeva k serviranju prepoznavnosti in avtentičnosti glasbenega izročila posameznih izvajalcev naše južne sosede. Na tak način je gotovo tudi Kukuljan žrtvoval nekaj lastne identitete, očitno pa je, da se je za to potezo odločil zaradi preprostega dejstva, da mu angleščina ponuja večji diapazon za plasiranje danega čustva, s katerim želi obuditi sporočilnost verzov. Postranskega pomena, pa vseeno omembe vrednega pa je dejstvo, da zna album zaradi rabe angleškega jezika vzbuditi nekaj več zanimanja tudi v tujini.
»L & P« je poseben album. Zanimiv bo vsem, ki uživate v alternativnem eksperimentiranju in ki ljubite neodvisno, neukročeno, uporniško stanovitnost glasbenega artizma! Režija “izštekane grunge prizme” se ponuja sama od sebe, zlasti na rovaš odtujene depresivne vsebine Kukuljanovega vokalnega značaja, možakar pa prispeva v pester mozaik glasbenega utripa Reke še en svojevrsten izdelek indie folk sporočila, z lepimi potenciali prihodnje artistične nadgradnje.
Zasedba
Anthony Kukuljan – vokal, kitara, programiranje
GOSTUJOČI GLASBENIKI:
Maja Valjak – violina
Vlado Simchich “Vava” – slide kitara, twang
Vedran Križan – harmonika, piano,
Produkcija
Vlado Simchich “Vava”
Seznam skladb
1. Pray
2. Funeral
3. The River
4. Emily
5. Lovemore
6. We Said Everything
7. John & Paul
8. Sail Away
9. The End
10. I.F.A { I Feel Alone }
11. For Us
