Izvajalec: Labyrinth (CRO)
Založba: Dallas Records
Izid: year
Ocena: 2.4/5
Labyrinth je mlada hrvaška jazz zasedba, ki je z istoimenskim albumom izdala svoj prvenec. Kar dve leti so potrebovali, da so ta album posneli in glede na čas, ki so ga porabili za svoje kompozicije, bi človek pričakoval nekaj hudega in izjemnega, a na žalost je izdelek zgolj mlačen (le na trenutke dober) in človek se kar vpraša za kaj so potrebovali dve leti, če bi lahko približno isti izdelek “napacali” že v kakšnem mesecu (ali tednu).
Labyrinth igrajo jazz, ki se strogo drži pravil klasičnega improvizacijskega jazza. Tu pa tam skozi vso navlako posije kakšen trenutek inspiracije, ko se zdi, da morda le ostaja upanje, a kaj kmalu se zatečejo nazaj k monotonim improvizacijam, ki ne vodijo skoraj nikamor. Slišal sem že nešteto skupin, ki so znale odigrati bolj zanimive improvizacije. Zdi se kot da Labyrinth več dajo na tehniko igranja kot na tisto jazzovsko energijo in jazzovske občutke. Videl sem kritike, ki pravijo, da iz glasbe sije mladostniška energija, a sam se s tem ne bi strinjal. Prej bi rekel, da poslušam stare, zoglenele jazzerje, ki so ostali brez inspiracije, a se še vseeno oklepajo stare slave in upajo, da jih bo inspiracija od nekod udarila. Morda bo bodo glasbene muze skupini Labyrinth v prihodnje bolj naklonjene, saj tokrat zadeva zveni bolj kot ne sterilno in brez prave inspiracije.
Ne moti me toliko, da Labyrinth igrajo jazz, ki je zasnovan na zelo starinskem slogu, bolj me moti to, da v glasbi ni nekega pravega naboja, kot pri najboljših jazzistih. Vse je super odigrano, vsi so fenomenalni glasbeniki, vendar se mi zdi, da se pojavlja vse več skupin tega kova, ki igrajo glasbo v stilu “poglejte kaj zmorem”, vendar pa manjka tista duša in pravi občutek.
Ti mladi hrvaški jazzerji veliko obetajo, a v prihodnje upam, da bodo pokazali nekoliko več želje po svojem slogu. Res jim ne bi škodilo, če bi v glasbo uvrstili nekoliko več lastnega izrazja kot pa da reciklirajo to kar je že bilo ne vem kolikokrat slišano. Gre še za precej mlado zasedbo, tako da lahko v prihodnje pričakujemo (vsaj upam da) kaj boljšega. Do takrat pa vam priporočam, da raje poslušate kakšno slovensko jazz zasedbo, na primer Miusow Quartet ali Feedback. Očitno so na področju jazza Slovenci trenutno kar boljši od Hrvatov, čeprav ne bi rad posploševal glede njihove celotne jazz scene.
Zasedba
Dalibor Matošević – Pipo – kitare
Luka Veselinović – bas
Marko Matošević – bobni
Gostje: Kristian Terzić – klaviature, Matija Dedić – klavir, Saša Nestorović – saksofoni
Produkcija
Denis Budim, Labyrinth, Kristian Terzić
Seznam skladb
1. Badminton (7:14)
2. Complex (6:34)
3. Cigla (6:53)
4. 87 (6:25)
5. Alexandra (5:51)
6. U-Bot (6:13)
7. Gaebletz (6:15)
