Avtor: Peter Podbrežnik
Izvajalec: Galloglass
Založba: SPV Records
Izid: year
Čeprav na nalepki škatle piše da Galloglass zvenijo kot ” zmes starih Helloween in zgodnjih Blind Guardian ter celo kot zgodnja dela Helstar in Fates Warning”, je vse to daleč od resnice. Res pa je da se na vse kriplje trudijo s simuliranjem nekaterih solaž in prehodov, ki so značilne za omenjene metalske veljake. Galloglass so si jih brez sramu preprosto sposodili. Zvok in produkcija sta sumljivo v stilu kakšnih Rhapsody (zlasti skladbe “Dragon Revenge”, “The Quest”, “The Last Stand”). Nikakršno presenečenje saj je album produciral Olaf Reitmeier (Luca Turilli, Kamelot). Vsaka nadaljnja podobnost pa je omenjenim skupinam zgolj v posmeh saj bodo morali Galloglass posekati še številne zmajeve glave in naropati škratovskega zlata preden bodo lahko dosegli Valhallo.
Besedila se držijo najbolj obupnih power metalskih klišejev (vitezi, meči, zmaji in magija). Ne vsebujejo niti koncepta, kar bi se sicer spodobilo za fantazijska besedila ali vsaj smiselno sporočilo, ki ga ponavadi vsebuj večina “pametnih pravljic”. Ne, ob Galloglass se celo besedila Rhapsody slišijo in berejo kot visoko izbrana poezija. Vokal je sicer kristalno čist in ne tako solzav kot npr. pri kakšnih “templjarskih rudarjih” tipa Hammerfall, vendar kljub temu zelo bled. Iz sebe ne izžareva niti kančka energije in pogosto odstopa od zvočne podlage. Čeprav se ves čas napihuje, enostavne ne zmore izstopiti iz svoje povprečnosti. Sicer pa je prav to najbolj moteč element celotnega albuma. Sama tehnična izvedba inštrumentalnih sekcij je poleg dobre produkcije zadovoljiva vendar pa kopija ni nikoli boljša od originala. Galloglass se trudijo nekaterim svojim delom v stilu Rhapsody vdahniti nekaj folk rockovske magije vendar jim gre to precej nerodno od rok. Tako kot Rhapsody imajo tudi oni najete inštrumentaliste (na violini in flavti). Kar se tiče posameznih del je kar škoda besed.
Epski “Remember The Fire” je že tisočkrat prežvečen. “The Conjuring” me je že skoraj prepričal, da ta projekt morda le ni tako zavožen saj je izmed vseh del na albumu še najbolj unikaten. “Eye to Eye” je še en kliše več, če se spomnimo koliko tovrstnih skupin je že uporabilo podobne prehode in refrene. “The Quest” je klasičen primer kako s flavto ustvariti baročno balado in pri tem ukrasti najboljše elemente Rhapsody z izjemo vokala, ki je pod kritiko. Enako velja za “The Last Stand”, kjer so (neuspešno) poskusili vzdušje nekoliko razgibati s pomočjo violin.
Ko je albuma konec iz ušes v trenutku izpuhtijo vse melodije, ker je vse tako očitno prekopirano. Končni rezultat je porazen. V olajševalno okoliščino lahko vzamem zgolj to, da gre za njihov prvenec. Zato se bom precej milo izrazil prek ugotovitve, da bo potrebno še veliko, veliko dela preden jih bo razen power metalskih zanesenjakov za katere je dobra prav vsaka kopija Helloween, začel jemati resno. Za začetek bo treba najti boljšega pevca in stremeti k opustitvi kopiranja že uveljavljenih metalskih skupin. Torej, ne pustite se zavesti tisti lažnivi reklami na nalepki (le kdo si je Galloglass drznil primerjati z Blind Guardian, saj razen fantazijske naslovnice nimajo prav nobene povezave z njimi?). Veliko pametneje boste storili, če boste svoj denar prihranili za kaj boljšega. Galloglass so še ena nova metalska pravljica za lahko noč, vendar sila dolgočasna, tisočkrat slišana in manj legendarna kot bananin olupek včerajšnjega zajtrka.
Zasedba
Carsten Franks – vokal
Kai Mühlenbruch – kitara
Norbert Geisler – kitara
Dirk Zelmer – bas kitara
Arnd Lorenz – bobni
Produkcija
Olaf Reitmeier
Seznam skladb
1. Dragons Revenge
2. Ancient Times
3. Wintertale
4. Remember The Fire
5. Legends From Now And Nevermore
6. Conjuring
7. Eye To Eye
8. Crusade Of The Damned
9. Quest
10. Last Stand
Trajanje albuma: 50:32
