Avtor: Aleš Podbrežnik
Izvajalec: Dvojina
Založba: Celinka
Izid: year
Trajanje: 37:16
Ocena: 4/5
Rok Zalokar in Nina Virant sta nadvse zanimiv in v marsičem nenavaden glasbeni tandem. Roka Zalokarja so vzeli za svojega tudi v krogih alternativnega rockovskega podzemlja Slovenije, Nina Virant, pa je na svoje (čira) čare še predobro opozorila na Slovenski popevki 2014, ko je izvajala skladbo Slika. Če jo je tam spremljal cel orkester, pa Nini, ki je sicer študirana jazzovska pevka, nikakor ni neznan niti minimalizem glasbene spremljave, kot je to denimo v njeni drugi skupini Ansambel za slovesa. No kar se Dvojine tiče, je minimalizem še nekoliko strožja komponenta (a ne nujno v maniri same izraznosti, a o tem več kasneje). Vokalno klavirski pakt! Dvojina! Bere se minimalno kar se da. Oba glasbenika, ki sta v karierah izkusila že marsikaj in bila za svoj artistični pogum preteklih glasbenih udejstvovanj tudi pošteno nagrajena s strani kritične javnosti doma in v tujini, kjer uživata ugled, sta na Nizozemskem prišla na kreativno idejo, ki v vizionarstvu nekako v našem prostoru že dolgo časa ni več noben modni krik.
Tradicionalne slovenske ljudske pesmi sta uglasbila. A (k sreči) na nov, še neslišan, način. Jih prearanžirala, dodala izzivalno jazzovsko ličilo in povsem novo, svežo preobleko, ki učinkuje znova svojsko. Rok in Nina sta uspela podobi tradicionalnih ljudskih napevov, katerih glavnina vodilnih melodij pravzaprav dnevno odzvanja v naših bitjih, vdahniti novo podobo, novo glasbeno naravo, novo učinkovanje emocij in strasti. Magija glasbe slovenskega ljudskega izročila je tako dobila novo dimenzijo.
Roku zadnje čase znova dišijo nekoliko manj kompleksni aranžmaji. To je nakazal že z aktualnim studijskim prvencem tria Kukushai »Fruitile«, ki je izšel pri založbi Radia Študent. Na naslovnici albuma »Lila« se nahaja korenina hrena, ki nekako čvrsto zastopa barve tradicionalne slovenske kulinarike. Saj veste Velika noč , velikonočni ponedeljek, hren je namreč obvezni dodatek k velikonočnemu obedu in simbolizira žeblje s katerimi so križali Kristusa. V teh trenutkih praznovanja staroselskih običajev pa so odzvanjale v domači izbi in ob gretju na pravi kmečki peči, seveda slovenske ljudske pesmi.
Čeprav vzdržuje duet v osnovi vodilne motive v prepoznavni maniri iztočnega melosa napevov, pa je seveda tisto, kar daje temu izdelku svojevrstni umetniški lesk samo-izzivalni notranji nemir obeh glasbenikov, da jih prevetrita v jazzzovski maniri, pa tudi maniri kabaretne šansone do mere, v novi podobi izzivalno zapeljujejo tudi poljubnega tudi poslušalca. Duo si daje v izbiranju preoblek aranžiranja prostega duška. Tako skladbe v srednjih delih ali celo na izhodih fragmentirano »razpadejo« v motivih. Tu jih v moderni jazz maniri zapelje Rock onkraj prepoznavnih melodij, vendar pa se vselej mojstrsko in s pretanjenim občutkom zavihti nazaj ter vrne naproti zaključkom, ki zavzemajo elementarni motivski obris, ki zadiši po finalizaciji skladbe z repeticijo tradicionalnega napeva. Ni pa ta opazka absolutno pravilo. Občutni odklon od form mora biti dosežen po impro-raziskovalni poti, sicer Dvojina preprosto ne moreta vzajemno vžigati, ne zapustiti ekspresivnega vtisa poljubnemu poslušalcu!
Drugi in enakovredni gradnik te glasbene zgodbe o deviacijah od standardnih form je seveda Nina Virant, ki z vokalno interpretacijo nikakor ne vztraja v kalupu prepoznavnega melosa tradicionalnih ljudskih napevov. Seveda se napevov drži, vendar večkrat namerno zelo, zelo »rahlo«. Svoj širok arzenal rabe vokala vseskozi spretno izkorišča in z njim vnaša, tako kot Rok s klavirjem, »neobičajnost«, ki v poslušanju hvaležno draži in zaposluje poslušalca ter nenazadnje, dosega tisti bistveni element. Izrazno privlačnost. Zlasti porast duhovitosti na rovaš podanega eksperimenta, ko biva tradicionalni slovenski glasbeni jezik (enkrat več) v učinkovitem sožitju z jezikom jazza. Nina je neverjetni vokalni kameleon. Svoj barviti arzenal vokalne interpretacije izvrstno umešča v dialog z Rokovim klavirjem ter na tak način dodatno kontrastira posamezne skladbe. Jim daje močno izpovedno utež rahločutnih emocij in strasti. Zlasti igrive šegavosti ter duhovitosti. Kot je to v iztočni maniri tradicionalnega slovenskega ljudskega melosa. Ta je vsekakor zadržan v celokupnem iztržku na albumu »Lila. Le, da se manifestira na nov, drugačen in še nepreizkušen način. Le z dvema gradnikoma, ki pa utelešata famozen kemični preplet medsebojnega učinkovanja znotraj tako ustvarjenega teatra glasbene ekspresije! Z Dvojino ni šale. Rok in Nina dokazujeta na tem albumu, da sta vrhunska glasbenika, saj v ubrani retoriki glasbenega (vokalno klavirskega) minimalizma, tržita pravzaprav izpovedni optimum. Samosvoje, hudomušno in seveda polno privlačno.
Dvojina (Rok Zalokar & Nina Virant) – Dober večer, mamica (uradni video):
https://www.youtube.com/watch?v=HaPwBBE2MTY
Zasedba
Nina Virant – vokal, tolkala
Rok Zalokar – klavir, spremljevalni vokal
Produkcija
Rok Zalokar
Seznam skladb
1. Dober večer, mamica
2. Marko skače
3. Kaj ti je deklica
4. Štonderja kopajo
5. Zrelo je žito
6. Lepa Anka
7. Ne orji, ne sejaj
8. Dekle je prala srajčki dve
9. Da göra ta škarbinina
10. Bunda, bunda
