Avtor: Aleš Podbrežnik
Izvajalec: Phone Box Vandals
Založba: Slušaj Najglasnije!
Izid: year
Ocena: 4/5
Štajerski konec Slovenije je od vselej ustvarjal drugačen punk. Regijsko določljiv. Kot to velja za obalni del Slovenije, ljubljansko kotlino in tako dalje. Phone Box Vandals so kultna, če ne (danes) že kar obskurna celjska zasedba, ki je v kratkem času svojega delovanja druge polovice osemdesetih in začetka devetdesetih na nebu slovenskega rockovskega podtalja hitro zasijala. Kot zvezda repatica. To pomeni, da je potem tudi kajhitro ugasnila. Kar danes ne »ujame« Založba Študent, ali Akord Records (Subkultutni Azil), spravijo v stvarnost alternativnorockovske skupine same. To je kar v samozaložbi, ali pa? Če že ne mešana slovensko hrvaška naveza podzemne založbe Moonlee Records, pa hrvaška neodvisna založba Slušaj najglasnije, v domeni kultnega Zdenka Franjiča. No Phone Box Vandals so bili nekako zgodovinsko vezani še v časih ranjke juge na podporo, ki je prihajala iz Zagreba (podobno kot reške skupine, ki so takrat večkrat snemale v Ljubljani). Zato so Phone Box Vandals v aprilu leta 1990 izdali svoj prvi mini EP z naslovom »Damned Die Hard«, pri takratni zagrebški založbi Blind Dog Records. Poleg izdaj na nekaj kompilacijah (znova nizkih naklad), je bil to do danes edini dostopni glasbeni dokument skupine.
Vse do danes. »Live in Eindhoven« je v celoti koncertni dokument odigran pred dobrimi 25 leti, ob pravem času srečno posnet, nepravem sicer kasneje izgubljen, a nedavno tega znova srečno najden. V arhivskih predalnikih članov skupine. Odličen zvočni karakter, ki ga je ujel ta arhivski posnetek, je ob izdaji na CD-ju zadržan v vsej svoji avtentični barvitosti. Phone Box Vandals so od nekdaj veljali za skupino s posebnim glasbenim in zvočnim pristopom,s katerim so se distinktivno odklanjali na takratni alternativnorockovski sceni Slovenije (in Jugoslavije). Čeprav se trivialno umeščajo v prostranost alternativnorockovskega podzemlja slovenskega glasbenega diletantstva, so v tistem času Phone Box Vandals v svoje punkrockovske iztočnice modro umeščali žanrske finese, ki so zdaj potegnile v sfere funka, se brezsramno spogledovale s proto-hc vizionarstvom ter vgrajevali v svojo izpoved celo vplive takrat modnega novovalovstva. Vse to podaja namreč dokument »Live In Eindhoven«.
Brez naknandnega studijskega lišpanja, peglanja in dodajanja »umetno efektiranega« kičeraja, kar bi kakorkoli spačilo jasnino žara v tistem času ambiciozne zasedbe petih neukročenih žrebcev napolnjenih z jeznorito punkovsko doktrino pravega starošolskega uporništva. Kultno v pravem pomenu te besede. Tudi sama embalaža, ki v obliki zloženke, deluje kot pravi srboriti zvočni origami pristnega šundra, kot ga je lahko spravljal od sebe le testorensko-adrenalinski naboj zasedbe Phone Box Vandals.
Klub v Eindhovnu tega davnega in za skupino zgodovinskega večera, ni bil polno nabit. Po vsaki skladbi slišiš razpršene odzive navdušenja v obliki podporniih žvižgov, tuljenja, ali aplavdiranja zakajenih nizozemskih podpornikov »gasbene neobičajnosti«. Gonilna sila oziroma člen kvineta, ki prevzema glavnino pozornosti tega izdelka, je zagotovo vokal Matjaža Mlakarja (Angleščina mu je odlično tekla). Ta je neizmerno predirljiv, poln nihilizma ter neukročene zadirčnosti. Njegovi prodorni eksplozivnosti težko parirajo ostali instrumenti, zato se poraja občutek, da bi Phone Box Vandals za koncertne nastope brez težav integrirali v svojo izvedbo dodatnega kitarista. So pa fantje ob neverjetnem odrskem zvočnem ekscesu, ki na trenutke lahko spravlja v krvavenje nedolžne sluhovode, definirali ob ubijajoči hrupnosti, tudi dovoljšnjo mero muzikaličnosti ter komponističnih odklonov od osnovnega fraziranja, kar poosebljajo srednji instrumentalni deli kompozicij. Bend je poseben tudi po integraciji tolkalista. Vlogo tolkalista je opravljal Peter Schmidt, mnogim danes ponznan kot prvo grlo zasedbe Stranci, ki je v zaključnih vzdihljajih skupine Phone Box Vandals, opravljal funkcijo njenega menedžerja.
Kot povedano. Končno je tu. Dostopen »masam« posvečenim liku in delu alternativnorockovskega stvarstva naše »prečudne« deželice. Košček korozivno popadljive punk rock energije ene najbolj zanimivih kultno-historičnih zasedb slovenskega alternativnorockovskega podzemlja, ki ga bodo najbolj veseli prav glasbeni konzumenti, kateri so, kot teenagerji v letih obstoja skupine Phone Box Vandals, polnokrvno uživali kisik svobodoljubnega ustvarjalnega ekscesa zapečatenega na tem koncertnem avdio-nosilcu. Pristnega, neponovljivega in edinstvenega značaja neodvisnega glasbenega vizionarstva zasedbe Phone Box Vandals. Ne glede na to da gre za koncertni dokument, ga lahko upravičeno sprejmemo kot prvi (in do tega dne tudi edini) pravi studijski album skupine.
Zasedba
Matjaž Mlakar – vokal
Mitja Koštomaj – kitara, spremljevalni vokal
Iztok Mravlje – bas kitara, spremljevalni vokal
Vojko Hlupič – bas kitara, spremljevalni vokal
Bojan Stopar – bobni
Peter Schmidt – tolkala, spremljevalni vokal
Produkcija
Pieter Cloos & Grega Peer
Seznam skladb
1. Chosen
2. Diablo
3. Afraid
4. American Hero
5. Daddy (Let Me Out)
6. Hallelujah
7. Call Me Pain
8. Young Girl’s Bed Story
9. Mirror Mirror
10. Pigs in Space
11. Damned Die Hard
12. Gigi
13. Eldorado
14. Amen
