Avtor: Peter Podbrežnik
Izvajalec: Ludi Voyak
Založba: Samozaložba
Izid: year
Trajanje: 37:45
Ocena: 4/5
Ludi Voyak so popolnoma sveža argentinska progresivnorockovska skupina, ki v talilni lonec svojega izrazito eksperimentalnega glasbenega pristopa meša različne elemente avantgarde in elektronike s čimer njihova glasba prav gotovo ni za sleherni okus, temveč samo za vse nepoboljšljive ljubitelje nekoliko ‘prismuknjene’, vendar odlično odigrane, neobičajno duhovite, lucidne, relativno inovativne in socialno pronicljive glasbe, katera je za svetlobna leta oddaljena od kakršnegakoli konformizma in komercialne dopadljivosti.
Argentinski trio z nenavadnim imenom, katerega tvorijo Joaquin Montaos na violini/klaviaturah/tolkalih, Nicolas Desulovich na bas kitari/sitarju/tolkalih ter Julian Gimenez na električni kitari/flavti/tolkalih, igra skorajda popolnoma inštrumentalno glasbo, pri čemer navdih za posamezne, večinoma izrazito groteskne aranžmaje in disonantne improvizacije, jemlje iz nekaterih najbolj mračnih poglavij človeške zgodovine (brutalna zaslišanja ‘svete’ inkvizicije, krvave bitke za Judejo, pokoli donskih kozakov ipd), ki oživijo skozi posamezne odtenke posameznih skladb.
Vse bobne na Ludi Voyak prvencu, »Ludi Voyak«, sta ob rabi številnih raznovrstnih tolkal n efektov sprogramirala Montaos in Desulovich, čeprav ne bi bilo slabo, če bi se v prihodnosti ozrli za pravim bobnarjem, ki bi njihovi že tako precej mračni in obskurni glasbi lahko vnesel še nekaj več silovitosti in brutalnosti. Njihov istoimenski prvenec se odpre s petnajstminutno suito, »Suite de las Nubes«, ki šele v zaključnem delu vsebuje nekaj več sofisticiranosti, sicer pa vseskozi vlada nenehno menjavanje kaotičnih improvizacij ter ritmično ‘raztrganih’ motivov ob katerih se naježi dlaka na celem telesu.
Skladba »Mediji klaun (Theme For Horacio)« vsebuje povampirjene bas linije, medtem ko »Soplet karneval«, kjer zlasti kitarske linije prikličejo v spomin John Wetton era King Crimson, spominja na glasbeno podlago iz kake nočne more ali grozljivke z duhovi, kjer se nenehno menjajo mrakobne improvizacije. Posamezne skladbe občasno povezujejo kratke, elektronsko kompresirane vokalizacije, ki spominjajo na nekakšno sopihanje prehlajenega vampirja »Vuelve el frio/False On It« poraja atmosfero črne maše zadušnice, kar ji uspeva s pretresljivimi violinskimi in klavirskimi aranžmaji, na kar v zaključnem delu zmagajo čudovito lucidne kitarske linije.
Avantgardno-folkrockovski »Albarraz« je prepojen z rustikalnimi violinskimi aranžmaji in nabrušeno flavto, obenem pa vsebuje tudi krajše ‘pijančevske’ napeve ‘vesele druščine’, pri čemer si je zlahka moč prestavljati donske Kozake med popivanjem na predvečer bitke z vojaki carske Rusije. »Betume de Judeia« je kratki, vendar bizarni eksperiment, sestavljen iz elektronskih oscilacij, na kar se izoblikuje zlovešč motiv, ki spominja na glasbeno podlago iz kake stare video igrice za Game Boy s srednjeveško ali fantazijsko tematiko.
Nekoliko psihadelični »Possibonsi«, še en kratek inštrumental, tokrat z melanholičnimi kitarskimi linijami, eteričnimi valovanji in zamolklimi bas linijami, naposled razgali tudi nekoliko svetlejšo ambientalno plat te nadarjene argentinske skupine. Album se zaključi z naslovno skladbo, se pravi »Ludi Voyak«, groteskno-brutalnim eksperimentom, ki zelo dobro pooseblja skupino. Borbeno razpoložena tolkala in pošteno razdražene, skorajda psihotične vokalizacije ponovno obudijo vzdušje pred veliko bitko med donskimi Kozaki in carsko vojsko, kar znotraj »Ludi Voyak« knjižice simbolizira tudi znamenita oljna slika legendarnega ruskega slikarja Ilje Repina.
»Ludi Voyak« bo zagotovo všeč marsikateremu ljubitelju avantgardnega pogleda na progresivni rock, pri čemer bi se skupini naredila krivica, če bi se jih primerjalo s katero izmed bolj znanih skupin na tem področju, saj jih je zelo težko spraviti v kakršen koli glasbeni ‘kalup’, čeprav je ponekod moč zaznati določene vplive RIO scene na čelu s Henry Cow pa tudi različne vplive King Crimson se lahko sliši na določenih mestih. Ludi Voyak so ustvarili pogumen in zabaven prvenec, tako da bo v prihodnosti zagotovo zanimivo slišati kakšna nova ambientalna potovanja skozi najbolj krvava poglavja človeške povesti poslušalca čakajo z naslednjimi studijskimi projekti.
Zasedba
Joaquin Montaos – klaviature, violina, tolkala
Nicolas Desulovich – bas kitara, sitar, tolkala
Julian Gimenez – kitara, flavta, tolkala, vokalizacije
Produkcija
Joaquin Montaos in Nicolas Desulovich
Seznam skladb
1. Suite de las nubes
2. Mediji klaun (Theme For Horacio)
3. Soplet karneval
4. Vuelve el frio/False On It
5. Albarraz
6. Betume de Judeia
7. Possibonsi
8. Ludi Voyak
