Avtor: Peter Podbrežnik
Izvajalec: Atomic Rooster
Založba: Sanctuary Records
Izid: year
Trajanje: 44:23
Ocena: 3.5/5
V času izida svojega četrtega studijskega albuma »Made in England« so legendarni britanski težko prog rockerski inovatorji temeljito spremenili svojo zvočno podobo. Legendarni klaviaturist Vincent Crane (1943-1989) je po komercialnem uspehu singla »Devil’s Answer« na vsak način želel svojo skupino popeljati proti bolj komercialni usmeritvi na račun katere bi osvojil tudi ameriške glasbene lestvice zaradi česar sta ga zapustila kitarist/pevec John Du Cann ter bobnar Paul Hammond, katerima niso odgovarjale nakane z zahrbtno duševno boleznijo obteženega orglista in igralca klavirja.
Zasedba, ki je posnela »Made in England« je bila z izjemo Cranea popolnoma spremenjena od tiste na predhodniku »In Hearing of Atomic Rooster« (1971). Najprej je Craneovo povabilo za sodelovanje sprejel kultni pevec Chris Farlowe (Colosseum), ki je s svojim specifičnim gromoglasnim in raztegljivim vokalnim pristopom v katerem ni manjkalo eroticizma zvok skupine popolnoma prevetril in jo popeljal v soul, funk in blues vode tako, da od udarnega progresivnega rocka, ki je zaznamoval prejšnje tri Atomic Rooster albume ni ostalo skorajda nič razen nekaterih vmesnih ‘prebliskov’.
Steve Bolton (kasneje je kot priložnostni glasbenik sodeloval s Paulom Youngom in The Who), ki je na kitari zamenjal Du Canna ter Hammondova bobnarska zamenjava Ric Parnell (kasneje se je pridružil italijanski prog rock/jazz fusion skupini Nova ter v vlogi nesrečnega Micka Shrimptona sodeloval v filmu in na obeh Spinal Tap ploščah) sta se prav tako idealno stapljala v Craneovo vizijo nove, ‘ameriške’ zvokovne podobe ‘atomskih petelinov’ s poudarkom na funku in soulu. Zanimiv in nekoliko ironičen podatek; Parnell je k Atomic Rooster prišel že leta 1970 kot zamenjava za originalnega bobnarja Carla Palmerja (ELP, Asia), a je tedaj v skupini zdržal samo dva meseca preden ga je zamenjal Paul Hammond.
Zgodnje LP izdaje »Made in England« so bile ovite v poseben ovitek iz modrega usnja, medtem ko so kasneje izšle s standardno naslovnico na kateri je bil upodobljen mehanični petelin. Nekoliko nenavadno, sploh glede na bolj komercialno zvokovni usmeritev je to, da se Crane ni docela odpovedal okultističnim besedilom kar se zazna na skladbah »All In Satan’s Name« in »Satan’s Wheel«. Že uvodna stvaritev »Time Take My Life« z burnimi pihalnimi aranžmaji prek inovativne rabe ARP sintetizatorja poda dober vpogled v nove, funkovsko in soulovsko razpoložene Atomic Rooster. Farlowe s svojim izjemnim vokalnim rangom že od prve sekunde dokaže, da je bil vselej fantastičen pevec. Poleg standardno fenomenalnih Craneovih umetnin na Hammond orglah, katerih tokrat žal ni ravno v izobilju, prav on rešuje album, da kot celota ne izpade popolnoma povprečen. Pri Parnellovih dinamičnih krošejih po činelah je moč zaznati, da je šlo za bobnarja z jazzovskim pedigrejem.
Na še enem soul-funk hibridu »Stand By Me«, ki je izšel tudi kot single, se Farloweu na spremljevalnih vokalnih harmonijah pridružita pevki Doris Troy (1937-2004) in Liza Strike ter mu ob temperamentnih klavirskih in sintetizatorsko ustvarjenih saksofonskih aranžmajih pomagata pričarati precej erotično ozračje, kakršno je ponavadi značilno pri podobnih pevskih eksperimentih. »Little Bit Of Inner Air« je v upočasnjen ritem postavljen funkovski standard na katerem glavno pevsko pobudo prevzame nihče drug kot bobnar Parnell, ki svojo neobičajno nalogo zaradi razdraženo-okajene barve glasu opravi presenetljivo spodobno. Razvejana tolkala pomagajo graditi funkovsko ritmično zgibanko, medtem ko so klavirski aranžmaji tokrat presenetljivo potisnjeni v ozadje.
»Don’t Know What Went Wrong« je še en ‘Amerikaniziran’ dosežek s šegavimi kitarskimi linijami in ‘barskim’ klavirjem, kjer vnovič briljira Farloweov neukročeni ‘soul’ vokal. Prav neverjetno je kako orglarski velemojster Crane na večini »Made in England« dosežkov varčuje z mojstrovinami na Hammond orglah in se raje varno ‘skriva’ za klavirjem pri čemer ga večkrat zasenčita tako Farloweov vokal kot Boltonove bluesovske kitarske pasaže. »Never To Lose« je v počasen ritem postavljen hibrid med funkom in bluesom, ki se ima zato, da ne ostane v sivem povprečju zahvaliti samo odlični predstavi z vsemi srce parajočimi žavbami namazanega pevca.
»Breathless«, dokaj kompleksen funkovski kolaž, prav tako ne bi mogel biti bolj oddaljen od dotedanjega Atomic Rooster težko prog rockerskega zvokovnega pristopa pa čeprav ravno tu posamezni inštrumentalisti prvič na albumu zares pokažejo za kakšne neprecenljive (lahko bi se reklo izgubljene) talente je šlo. Bolton vnovič uprizori nekaj energičnih bluesovskih kitarskih pasaž, medtem ko Crane ves čas dokazuje, da ni bil na klavirju nič manj spreten kot na orglah. Žal vse skupaj bolj spominja na glasbeno podlago za kultni film Shaft kot pa na Atomic Rooster s prvih treh albumov. »Space Cowboy« je, kot sporoči že njegov naslov, šegav dosežek z razposajenim blues rockovskim ritmom in razkačenimi kitarskimi pasažami na katerem se Farlowe na doživet način vživi v vlogo ‘vesoljskega kavboja’, medtem ko Craneov ‘barski’ klavir uspešno gradi vzdušje salona ‘sredi vesoljskega divjega zahoda’.
»People You Can’t Trust« je povprečen funk rocker s počasnim ritmom in komercialnim ‘soul’ refrenom z vnovično pomočjo obeh ženskih pevk. Crane se po dolgem času spet znajde pred Hammond orglami, vendar pri soliranju še vedno rajši odda prednost klavirju. Na klasiki »All In Satan’s Name«, katero je napisal bobnar Parnell, bi že zaradi naslova in besedila povprečen Atomic Rooster privrženec pričakoval, da se bodo člani skupine končno prebudili iz ‘ameriškega sna’ in natanko to se tudi zgodi, saj gre za udarno in ambientalno mračnejšo stvaritev od večine del na »Made in England«, ki je še najbližje težko rockerskim eksperimentom iz preteklosti. Crane se končno opogumi in se na Hammondkah razmahne z gastronomsko solažo, medtem ko Bolton uspešno dokazuje svojo kitarsko vsestranskost. Ob tem sploh ni potrebno poudarjati, da je Farlowe vnovič odličen pri vokalnem paranju lastnega srca. Zaključni dosežek »Close Your Eyes«, ki se naslanja na razigrano klavirsko melodijo in vnovično pomoč ženskih spremljevalnih linij, predstavlja trden povratek na funk rockovska tla.
Na nekaterih CD izdajah se v obliki bonus skladb nahajata »Goodbye Planet Earth« in »Satan’s Wheel«. »Goodbye Planet Earth« je skorajda stereotipen funk rocker pri katerem je še najbolj zanimivo družbeno satirično besedilo skozi Farloweovo mogočno vokalno interpretacijo. »Satan’s Wheel«, ki obudi spomin na pretekle lirične okultizme te legendarne skupine, je Farloweov skladateljski dosežek in temu primerno funkovsko obarvan, a gre navkljub temu za zanimivo kompozicijo z energičnim refrenom in številnimi klavirskimi improvizacijami.
»Made in England« je vse prej kot klasičen Atomic Rooster album, saj predvsem po zaslugi Farloweovega neukročenega ‘erotomanskega’ vokala predstavlja popoln preobrat v funk in soul ter slovo od udarnega progresivnega rocka s katerim so zasloveli na prvih treh studijskih dosežkih. Temu dejstvu navkljub, ki še danes ne radosti njihovih tradicionalnih privržencev, pa gre za povsem soliden studijski dokument na katerem blestijo številni pogostokrat prezrti glasbeni talenti, kar pomeni da bi z malo boljšo promocijsko mašinerijo v ozadju gotovo pošteno premešal tedanje zahodne, severne in srednje-evropske glasbene lestvice, a je imel Crane, tako kot skozi večino svojega kratkega življenja, smolo in album je komercialno pogorel še preden je dosegel tako zaželene valove ameriških radijskih postaj.
Zasedba
Vincent Crane – Hammond orgle, klavir, ARP sintetizator
Chris Farlowe – vokal
Steve Bolton – kitara
Ric Parnell -bobni, tolkala, vokal na “Little Bit of Inner Air”
GOSTUJOČI GLASBENIKI:
Bill Smith – bas kitara na “Stand by Me”
Doris Troy in Liza Strike – sremplevalni vokali na “Stand by Me” in “People You Can’t Trust”
Produkcija
Vincent Crane
Seznam skladb
1. Time Take My Life
2. Stand by Me
3. Little Bit of Inner Air
4. Don’t Know What Went Wrong
5. Never to Lose
6. Breathless
7. Space Cowboy
8. People You Can’t Trust
9. All in Satan’s Name
10. Close Your Eyes
