Avtor: Sandi Sadar Šoba
Izvajalec: Marzla Vada
Založba: Samozaložba
Izid: year
Marzla vada je zanimiv komplet peterice s samopodobo preobremenjenih stricev, katerih prvenec Med Venero in Jupitrom predstavlja enega zadnjih skokov v temačno dimenzijo podalpskega rokerskega razumništva. Zasedba svoje korenine ponosno pušča na Lovrencu na Pohorju, kar je navsezadnje moč opaziti v samem imenu kolektiva, ki je pravzaprav narečna izpeljanka mrzle vode. Fantje letos korakajo že v petnajsto leto neutrudljivega glasbenega rovarjenja, ki je Marzlo vado marsikomu predstavilo kot prijetno osvežitev zakrknjenosti domačega glasbenega prostora.
Med Venero in Jupitrom je tematsko gledano precej obteženo delo teh pohorskih naelektrencev. Svojo bizarno podobo gradi na sumljivi morbidnosti, ki smo je bili pred mnogimi leti vajeni pri sicer neprimerljivo poslušljivejših Faith No More, seveda s času in prostoru primerno mehkobno in spolirano produkcijo. Konceptualno obravnavanje vsakdanjih posameznikovih tegob je glavno sporočilo prvenca. Za večino slovenske raje verjamem da neprebavljiva zagrenjenost veje skozi večino skladb tega albuma, od profiliranih radijskih favoritov Poglej jih in Slava jim, pa do odstrega drum & bas udrihanja skozi A jutro še ni bilo zrelo. Mračno in večinoma predvidljivo vrtenje okoli fenomena osebnostne skepse ne ponuja otipljivejšega glasbenega razhajanja od že neštetokrat slišanih krikov obupa in duhovne izžetosti. Morda le z redko izjemo Vonja po življenju, ki v kompletu z Dijakom delujeta kot mogočna križanca med popom in udarnejšimi rock prijemi, začinjenim s ščepcem Floydovske ambientalnosti in abstraktnim valovanjem klaviatur. Za dokaj spodoben prikaz trenutnega dometa zasedbe se izkaže še skladba Veter, kar pa je ob prevladujočemu oglašanju vselej impotentnega darkerskega patosa veliko premalo za prepotreben dvig ravni kvalitete, ki bi iz tega albuma naredil prebavljivejši glasbeni dokument.
Marzla vada so se s prvencem znašli, tako kot sami še najbolje povejo, na poti nikamor. Med stalnim zanašanjem iz leve v desno in obratno. Vsaj zaenkrat. Poguma fantom res ne manjka, prej bi rekel, da je entuziazem tule mogoče celo preveč očiten. Vseeno nam Med Venero in Jupitrom kakšnih omembe vrednih glasbenih akrobacij ne ponuja. Tako ostaja edinstvenost lastnega izraza sigurno eden glavnih adutov albuma. Kar se pa samih Marzle vade tiče, pa bi po drugi strani resnično težko jamčil za njihovo sposobnost podiranja stereotipov tako slovenske popularne, kot tudi obskurne rokerske scene.
Zasedba
Marko Šumer – vokal
Tomaž Gornjak – kitara
Jože Čučko – klaviature, kitara
Tadej Kojc – bas kitara
Alan Krajnc – bobni
GOSTUJOČA GLASBENIKA:
Bernarda Močilnik – spremljevalni vokal
Seno Šuta – tolkala
Produkcija
Žare Pak
Seznam skladb
1.Zakaj človek teče
2.Poglej jih
3.Veter
4.Popoln umor
5.DM (Drugačna misel)
6.Poti
7.Svet
8.A jutro še ni bilo zrelo (tvoj pogled ob mojem)
9.Vonj po življenju
10.Dijak
11.Zmedena pesem
12.Slava jim
13.Letnik 73′
Trajanje albuma: 55.21
