Izvajalec: Fusion Point
Založba: MALS Ltd.
Izid: year
Trajanje: 45:38
Ocena: 3/5
Glasba zagotovo vsakemu resnejšemu glasbofilu predstavlja nekaj osebnega. Nekaj, s katerim se lahko ne le poistoveti, temveč z njo na nek način zgradi lastno identiteto in končno postane nekaj, kar ga delno opredeljuje. Intima je zato tisto, kar je nekakšna bistvena točka v odnosu človek-glasba. Morda je prav zato glasba, izvajana v živo, najbolj popolna takrat, ko je izvedena na način, da poslušalec pride do karseda bližnjega kontakta z njo kot tudi z bendom. To je zagotovo težje na ogromnim štadionih in podobnih koncertnih prizoriščih, zaradi česar so razne manjše, komorne zasedbice prav narejene za ustvarjanje intimnega vzdušja. In ko je bend dovolj dober, ne pride samo do občutka intime v živo, temveč tudi s studijskimi posnetki. In ena izmed takšnih zasedb je ruski jazz fusion trio Fusion Point.
Fusion Point je nastal kot projekt pianista Kirilla Sokirka. Celotno bistvo projekta si je zastavil prav v tej zasebni intimi med človekom in glasbo, zato je tudi formiral malo komorno zasedbo – trio klavirja, basa in bobnov. Sokirko svojih vplivov ne skriva; največ inspiracije vleče iz bendov, kot so Esbjorn Svensson Trio, Hiromi Uehara, Michel Petrucciani, Niacin, Marcus Miller in tako dalje. V tem sklopu je tako razvidno, da gre za kopico nadstandardnih izvajalcev žanrske fuzije. V njem se najde od bendov, ki prisegajo na večji ambient in umirjenost glasbenega izvajanja, kot so to Esbjorn Svensson Trio, medtem ko na drugi strani stoji bend Niacin, podivjani, tehnično popolni trio, ki vključuje Billyja Sheehana, Dennisa Chambersa in Johna Novella. S tem, ko Sokirko tako odprto kaže svoje vplive, je jasno, da so pričakovanja od glasbe Fusion Pointa velike.
Bendov prvenec Morning Rain se je relativno dobro ustalil na ne le ruski, temveč svetovni jazz sceni. Bend na njem prisega na formah, ki so polni groova, ritmične dinamičnosti in poskočnih viž, s čimer le malokrat zaplavajo v vode tradicionalnega jazza. Skladbe tako resnično delujejo kot neka vmesna pot med glasbo Esbjorn Svensson Tria ter glasbe zasedbe Niacin. Vendar pa povsem nasprotno od EST-ja, kjer glasbeniki veliko delajo na gradnji komada, Fusion Point s prvo sekundo komada zapadejo v svojo glasbeno temo in je ne spustijo do konca. Edino odstopanje od tega morda predstavlja naslovna skladba, kjer grajenja sicer ni, vendar gre za mirnejšo, počasneje razvijajočo se skladbo, vendar še zdaleč ni takšnih priprav na vrhunec, kot jih značilno nudijo EST. V tej maniri so Fusion Point veliko bolj podobni Niacinu, kjer te skladba zadane že z začetkom, kjer v bistvu ne rabiš tolikšne pozornosti, kot morda pri EST.
https://www.youtube.com/watch?v=N9koAvbsoCM
Fusion Point tako igrajo na direktnost, udarnost in le malokrat na subtilno noto. Zanimivo pa je, da so najbolj memorabilni deli albuma prav tisti, ki so nekoliko subtilni, bolj umirjeni, do česar največkrat pride pri intru, outru in različnih prehodih. Kjer Fusion Pointu ne uspe je ravno pri izdelavi komada. S tem ciljam na neko unikatnost – najsibo to unikatnost zvoka, melodije, kombinacije inštrumentov… v tem primeru Morning Rain večkrat izpade kot muzak, kot »elevator music«, kot bi temu rekli čez lužo. Kot glasba za v tiste nekoliko prestižnejše lokale, kjer morda še igrajo live zasedbe. Da ne bo pomote – glasba je dobra, glasba groova, vendar gre notri skozi eno uho in ven skozi drugo. S tem pa se žal razodene kot nenavdahnjena, brez neke razpoznavnosti, ki bi bend ločila od kopice drugih milijonov podobnih bendov.
Fusion Point je zato zasedba, ki najbolj deluje v živo, kjer morda glasbeniki lahko razkažejo svoje znanje z improvizacijo. Ker njihova glasba vsaj delno temelji na udarnosti, je zato intima tisto, kar potrebujejo. Bend seva energijo skozi studijske posnetke, zato morajo biti njihovi nastopi v živo njihov forté. Morning Rain je s tem dober album, žal pa nima ponuditi ničesar novega, ničesar zapomnljivega in ničesar izstopajočega. Kar pa ne pomeni, da se to ne bo spremenilo.
Zasedba
Kirill Sokirko – klaviature
Dmitry Malygin – bas kitara
Roman Smirnov – bobni
Produkcija
Viktor Prochorov
Seznam skladb
01. Mania – 05:28,
02. Waltz’n’blues – 07:09,
03. A Very Though Day… – 05:19,
04. Morning Rain – 06:05,
05. Japanese Girl – 04:07,
06. 9,11 & 7 – 06:54,
07. I Say Yes – 05:12,
08. The Brillant Way – 05:24
