Izvajalec: Invisigoth
Založba: Progrock Records
Izid: year
Ocena: 3.5/5
Napadajo nas še eni modni rock zavojevalci iz svete progresivne galaksije. Američani Invisigoth. Gre za silno ambiciozno zastavljeno glasbico, pravzaprav projekt dueta, ki ga tvorita multiinstrumentalist, katerega umetniško ime je Cage ter njegov kompanjon, italijanski priseljenec v ZDA, pevec Viggo Domino.
Že sama otvoritev albuma “Narcotica” s preko 40 minut dolgo epsko suito iz štirih delov imenovano Dark Highway močno preseneča. Uvodni del je pompozen in zelo varajoč, saj ne veš ali se bo reč v naslednjem trenutku prelevila v “power metal double foot pedal drive” ali v kaj drugega. Tudi vokal v tem delu hudo spomni s svojo čistostjo in močjo v visokih legah na pristope Damiana Wilsona (Threshold). Šokantno pa je nadaljevanje, ko se fantje povsem umirijo in začno proizvajati zmes kolažev, vzorcev, ki ležijo na pozibavajoče umirjenem ritmu, s skupnim skorajda ne transecedentalnim učinkom. Atmosfera, ki jo tu rišejo, je zelo “Poljska”. Tu so zanimiva vzporednica mračnjaki Riverside. Razgibanosti pa še ni konca in umirjenim pasažam, sledijo bolj poskočne, kjer na spremembo klimakterija močno vplivajo večdelne vokalne harmonije. Te pa, sploh zaradi izbire melodije v refrenu, povlečejo vse skupaj pri Invisigoth proti delom Ayreon.
Invisigoth ponujajo izredno lep studijski izdelek. Kompleksen in žanrsko raznolik preplet vsega. Reči so zlepljene skupaj z močno kontrolo nad gradnjo in ohranjanjem visoke melodičnosti. Skupni imenovalec na albumu, pa je njegov moment eteričnosti. Invisigoth so izredno premeteni graditelji visoko dramatičnih vzdušij, posebnih vzdušij, vzdušij, ki poslušalca kar posrkajo v drugo dimenzijo, posebni avanturi naproti. Ravno zato je album silno privlačen, ker ta atmosfera popolnoma razbija eventuelno slišane podobnosti z omenjenimi izvajalci.
Za Američane zvenijo Invisigoth zelo Evropsko. Če ostanemo pri suiti Dark Highway, je drugi del le te občutno podvržen orientalskim lestvicam, možje pa ta občutek podkrepijo s tolkali. Melodično dinamične pasaže, ki temu sledijo, še naprej vlečejo na Ayreon. Energetsko blizu so Invisigoth tudi vselej s soncem obsijanim švedskim prog rock revitalistom The Flower Kings ali The Tangent (posebej skladba Scars And Dust). Tudi vključki jazz elementov ne izostajajo na albumu, tako kot na drugi strani ne tudi nekaj težjega (metal) riffanja, ki pa je v zvočni sliki uravnovešeno z drugimi instrumenti in vokalnimi delnicami.
Viggo Domino se lahko pohvali s pravim kameleonstvom. Vnaša izredno mero melodije v glasbo. Kot povedano kadar je izpostavljen in napet (v višjih legah torej) vleče na Wilsona, ko pa izpreže iz višji prestav pa na The Flower Kings pevca/kitarista Hasseja Fröberga, v mehkejših, subtilneje usmerjenih delih, se približa celo Russelu Allenu (Symphony X). Zanimiva mešanica torej.
Invisigoth glasba izpostavlja nad vsem, hkrati z eteričnim momentom, tudi moment nepredvidljivosti. V sami kompleksnosti občutek fragmentiranosti, ki je mnogokrat značilen za progresivni rock, ob to pot silno izdelanih motivih znotraj skladb, ne pride do površja. Prepleti med klaviaturami, dodanimi vzorci, Viggovimi vokalnimi harmonijami so optimalno stkani skupaj, s praktično največjim možnim izkoristkom zapolnitve zvočne slike. Ta album v glasbeno komponističnem smislu nenehno preseneča in tako predstavlja za prave prog rock in art rock gurmane kar precejšen izziv saj jim Invisigoth mečejo kar trdo, a sočno, kost za glodanje.
Dejansko ne izumljajo Invisigoth s svojim drugim albumom ničesar novega. Ponujajo pa svoj prepoznavni album, ki je kljub glasbeni multidimenzioniranosti vseskozi izredno dostopen za poslušalca. Atmosfera je hipnotična in nalezljiva. Moment eteričnosti je poudarjen preko celih 80 minut kolikor jih šteje ta izdelek. “Narcotica” je nastal v dobrem letu po izdaji prvenca ”Alcoholocaust” (2006). Navdih obeh glasbenikov ostaja ohranjen na visokem nivoju. To je album za vse ljubitelje Ayreon, skandinavskega modnega prog rock revitalizma, pod kožo pa zna zlesti celo ljubiteljem atmosfer, ki jo nizajo skupine, kot so Porcupine Tree, Riverside ali celo Opeth.
Zasedba
Viggo Domino – vokal
Cage – kitara, bas kitara, bobni, programiranje, vzorci
Produkcija
Invisigoth
Seznam skladb
1. Dark Highway, Pt. 1: Transmission
2. Dark Highway, Pt. 2: Before First Light
3. Shine On
4. Scars and Dust
5. Pornocopia
6. Narcotica
7. Beautiful Disaster
8. Dark Highway, Pt. 3: New Rome
9. Dark Highway, Pt. 4: Take the Blood
Trajanje albuma: 79.58
