Izvajalec: Mord
Založba: Osmose Productions
Izid: year
V času, ko se zdi, da je Old School Black metal prešel v pozabo, nas od časa do časa preseneti kakšna malo manj znana zasedba , ki ostaja zvesta primarnemu Black metalu. Ena izmed pravih ”Underground” zasedb so tudi Norveški Mord, ki prisegajo na izročilo svojih prednikov iz začetka 90. prejšnjega stoletja.
Po izdaji dveh E.P-jev in enega studijskega albuma, so zamenjali založbo in prešli na svetovno znano Francosko založbo Osmose Productions, kjer so izdali do sedaj najbolj prepričljiv album Necrosodomic Abyss.
Album vsebuje osem izredno hitrih in surovih skladb, ki so konceptualno povezane v celoto, kajti pesmi so naslovljene od Opus I do Opus VIII. Zanimiv je podatek, da kljub temu, da gre za Norveško skupino so vsa besedila napisana v Poljskem jeziku (kar ni čudno saj sta oba stalna člana Poljaka), z izjemo pesmi Opus III, ki je napisana v Norveščini. Tematika liričnega bogastva pa na žalost ne preseže že tradicionalnih in obenem klišejskih Black metal himn, se pravi, da zopet prevladujejo blasfemija, sakrilegij, poveličevanje zla in Satana.
Glavni adut dueta Mord je zagotovo glasba sama, ki je na nek način ”reinovacija” metal glasbe, ponovno odkritje nečesa že obstoječega, v tem primeru Rocka in Heavy metala iz 80. let prejšnjega stoletja. Prav zanimivo je poslušati osnovne kitarske Rock riffe na steroidih, se pravi na taki hitrosti, da je povezava z Rockom že skoraj absurdna in nerazpoznavna.
Poleg Old School vpliva pa je čutiti tudi primes totalitarnosti t.i War Black metala, ki je bil prav tako nekdaj bolj priljubljen kot danes. Ritem albuma je na trenutke hitrostno primerljiv z famoznim albumom Panzer Division Marduk, zasedbe Marduk, ki je verjetno najbolj vpliven album kar se tiče vojnega Black metala.
Album v celoti odlikuje izjemna produkcija, ta pride do izraza še posebno pri poglobitvi v zvoke bobnov, ki so fenomenalni. Na celem albumu zagotovo naredi največji vtis ravno bobnar Necrolucas, ki ga odlikujeta tehnično dovršena natančnost in hitrost. Zvoke bobnov bi lahko primerjali z ponavljajočimi se rafali sredi bojnega polja, ravno to pa pričara vojno vzdušje, ki je tipično za tovrsten žanr. Bobnar se mojstrsko spopade tudi z nenehnimi prehodi in konstantnim dvojnim bas pedalom, vse skupaj pa poživi in nadgradi z dokaj pogosto uporabo činel. Kot bobnar deluje tudi pri Poljski Death/Black metal zasedbi Anima Damnata.
Poleg hitrih bobnov pa je obvezno treba izpostaviti tudi kitare, ki delujejo kot salve nadzvočno hitrih projektilov, vsebujejo pa pridih vojne atmosfere in vseh tegob, ki prihajajo z njo. Na splošno kitarski deli niso ravno inovativni, se pa odlično vklopijo v koncept albuma in zasedbe. Kar lahko resno zmoti vsako malo bolj izurjeno metalsko uho je dejstvo, da vsak kitarski solo ali rif deluje kot predelava ali izpeljava nekega že slišanega rifa neke druge skupine. Podobnost z veljaki Black metala kot so na primer Marduk ali Enthroned je več kot očitna, a kljub vsemu ne deluje plagiatsko ali ukradeno. Poleg naštetega pa je tu še pridih Rock in Heavy metal idej, vendar pa je to nekakšen obvezen element pri tovrstnem glasbenem pod žanru.
Album kljub manjšim primanjkljajem pristnosti in originalnosti zveni zelo dobro in bo navdušil veliko ljubiteljem v metalski subkulturi. Kljub vsemu je album prežet z nepozabno energijo in agresivno determiniranostjo, ki jo je danes zelo redko zaslediti. Album z svojim agresivnim nabojem ne deluje kot nekakšen fundamentalističen krik po pozornosti, temveč deluje kot opomin česa vsega je zmožna, človeška želja po dominiranju in nadvladju.
”Black Metal Ist Krieg”
Zasedba
Nordra – vokal, bas kitara, kitara
Necrolucas – bobni
Seznam skladb
1.Opus I (04:30)
2.Opus II (04:30)
3.Opus III (03:45)
4.Opus IV (05:24)
5.Opus V (05:53)
6.Opus VI (03:39)
7.Opus VII (03:50)
8.Opus VIII (5:32)
