Izvajalec: cardboard amandA
Založba: Liar Leaver Records
Izid: year
Ocena: 4.2/5
Skupina cardboard amandA je nedvomno nekaj posebnega. Že samo, če pogledaš naslovnico njihovega albuma vidiš, da gre za nekaj čisto norega in neobičajnega. In naslovnica ne laže! Znotraj lično oblikovanega digipaka se skriva glasba, ki je tako nora, shizofrenična in nepričakovana tudi za ljubitelje eksperimentalne glasbe, da lahko odvrne še tako izkušenega poslušalca. Na koncu pa vendarle odkriješ, da se nekoliko vloženega truda izplača in da je album res nekaj posebnega. Vsekakor pa ni za ljudi s slabimi živci in za tiste, ki imajo radi lepo, urejeno glasbo po pravilih, s pravimi melodijami na vseh pravih mestih.
Cardboard amandA je neke vrste konceptualen album, ki prepleta zgodbi znanstvenice Dr. Amande Mueller in njenega pacienta Cecila Grungarda, ki so mu morali odstraniti glasilke. Grungard je tako prejel aparat , s katerim se je lahko sporazumeval (izumila ga je sama Dr. Muelller, ki mu ga je tudi vstavila). Tako zgodbo na albumu pove Grungard s svojim robotskim glasom (predstavljajte si Stephena Hawkinga), a v resnici je to Christof Tuninsky, ki je verjetno uporabljal kakšen efekt.
Glasba na albumu je popolnoma brez vsakega ritma. Ljubitelji klasičnega rocka, ki te pelje, ima tipične riffe in bobne bodo ta album že na začetku odpisali. Mnogokdo bi rekel, da na izdelku sploh ni melodij, a če se mu bolj posvetite vidite, da melodije so, vendar so tako zakrite pod raznimi efekti, da se jih ne opazi, ali pa so tako nenavadne, da se mnogokomu zdi kot da to sploh ne bi smele biti melodije, ali pa so aranžmaji tako kompleksni in večdelni, da je težko izluščiti le eno posamezno melodijo. Na albumu bo marsikdo pogrešal bobnarja. Sam ne vidim neke hude potrebe za njim, sploh pa ne pri takšnem projektu, kjer se ritem in takt nenehno spreminjata, poleg tega pa so na tolkalih vsi trije člani dobro opravili svoje delo.
Zasedbo tvorijo trije člani, vsi multi-instrumentalisti. Vodja skupine je Francois Camille, ki je odgovoren za večino skladb. Vse svoje instrumente odigra izredno suvereno, dostikrat pa glavno vlogo prepusti obema ostalima članoma. Najbolj me je impresioniralo njegovo igranje na raznih godalih, izpostavil pa bi njegov hiter pizzicato na “One Potato” (sicer otroška pesmica, tukaj zelo predelana). Še posebej je izrazita vloga gospoda Tuninskega, ki bi znal s svojim specifičnim vokalnim slogom odvrniti kakšne poslušatelje. Kot sem prebral že v nekaterih recenzijah poje gospod Tuninsky tako kot da ne bi imel glasilk, temveč bi govoril skozi aparat. Čisto možno je tudi, da je efekt bil ustvarjen nalašč, ker Tuninsky govori z glasom lika iz naslovnice, ki ima ene ustnice tudi na grlu. Še ena specifičnost je, da Tuninsky vedno poje le en ton (včasih vse skupaj zveni kot kakšen didžeridu), kar lahko postane monotono. Občasno se njegov stil nekoliko spremeni, vendar nikoli ne gre za navadno petje, temveč so zmeraj prisotni efekti. Njegovemu glasu se je nedvomno treba privaditi, a osebno me ni zelo motil. Tuninsky odigra tudi klavir in klarinet ter podobno kot ostala člana prispeva svoj delež n tolkalih, da se nadomesti odsotnost bobnarja. Dee Harris prav tako prispeva nekaj zanimivih delov na kitari, bendžu in tolkalih, občasno pa zaigra tudi orglice.
Mogoče je še največja pomanjkljivost skupine v tem, da so včasih eksperimentalni samo zato ker so lahko. Ne bi bilo slabo, če bi se včasih zadržali in več časa posvetili bolj detajlnim aranžmajem in strukturiranju skladb.Vendarle pa bi podobne kritike lahko letele na račun Franka Zappe, ki je podobno kot cardboard amandA znal pretiravati v svoji nekonkretni Musique Concrete. Kljub temu pa raje vidim, da je skupina preveč eksperimentalna kot pa premalo in izkorišča le ideje, ki so bile že tisočkrat prežvečene. Cardboard amande tega prav gotovo ne moremo obtožiti. Album, ki je tako nenavaden, odštekan, čuden in grd, da je že lep.
Zasedba
François Louis Camille – violina, violončelo, bas, lutnja, bendžo, tolkala in še več
Dee Harris – indijska slide kitara, banjo, orglice, djembe, tolkala in še več
Christof Christofovich Tuninsky – vokal, klarinet, klavir, kalimba, tolkala in še več
Produkcija
Gyorgy Caminovic
Seznam skladb
1. Gaspard De La Fruit (2:38)
2. Detoxicus Itinerary (9:38)
3. Pretty Farm Animals One (0:54)
4. Cerebral Intestinoidal Transdection Process (0:39)
5. Pagoda Fey (1:14)
6. Picture Show (2:39)
7. Grungard’s Dream (0:16)
8. Fever Box (2:14)
9. Garden of the Sanitational Sanctorum (1:50)
10. Mumper (0:54)
11. Top of the World (0:14)
12. Satan Builds a Carousel (3:29)
13. Chair in the Air (2:10)
14. Pretty Farm Animals Two (0:19)
15. Blood From the Twinkle Bird (0:38)
16. Kwei-kwei-kwei (1:54)
17. Le Corbusier (2:00)
18. The Homeless King of Ikaluktutlak (1:46)
19. Pandora’s Box (4:01)
20. Pretty Farm Animals Three (0:46)
21. One Potato (8:52)
22) Globus and the Magnificent Magnetic Reconnection (6:09)
