Izvajalec: Wetton & Downes
Založba: Frontiers Records
Izid: year
Ocena: 1.5/5
Ikoni melodičnega rocka John Wetton in Geoff Downes izdajata kot Icon – pravšnje ime, nov koncertni album, to pot “na elektriko”. Preprosto s temi izdajami otipavata ugodna tla za dolgo napovedovano združitveno Asia turnejo po Evropi. Asia je stara 25 let in toliko star je tud zajeten sveženj skladb tega koncertnega ploščka imenovanega “Never In A Million Years”.
Kljub temu, da se je lahko njun icon prvenec “Icon” (2005) pohvalil z nekaj zrelimi, povsem všečno odmerjenimi AOR skladbami, pa po drugi strani ostale izdaje nikakor ne uspevajo pritegniti večje pozornosti in tud ta koncertni plošček, ki stoji pred nami, pogori v tovrstniih poizkusih na celi črti. Mimogrede novi Icon studijski album izide čez tri tedne in studio je pravzaprav edini merodajni pokazatelj koliko kreativne svežine je tako v Wettonu kot Downesu še sploh ostalo in kaj se lahko sploh nadejamo od morebitnega novega “classic line-up reunion” studijskega izdelka skupine Asia.
Po grozljivi izdaji akustičnega koncertnega DVDju in CDju “Acoustic TV Broadcast”, tako za njim prihaja še “električni” koncertni album. Posnetek na njem je precej surove sorte. Kot tak dokazuje, da si pobje niso vzeli veliko časa za postkoncertno studijsko obdelavo ali pa se sploh niso obremenjevali s samim zvokom surovega posnetka. Wettonov vokal še enkrat več potrjuje, kako je izgubil nekdanjo moč in višino. Skozi ploščo se možakar dobesedno osmeši nad pogromnostjo svojega petja. Vokal je zbledel, barva komaj še prepoznavna in dejstvo, da vokal ne poseduje moči je zapisano v neposrednosti šepave vokalne izvedbe, ko Wetton komaj drži še melodijo, da ne rečem prav naravnost, da nekajkrat prav nemarno “zafuša”.
Komadi tako ne posedujejo pravega utripa in žara, kot so to odsevali nekoč živi albumi s starim dobrim Johnom Wettonom, bodisi v njegovi solo izvedbi, z U.K., s King Crimson ali z Asia. Inštrumentalisti so svoje delo opravili maksimalno. No Mitchell ne bo nikoli Howe, niti Christey nikdar Palmer, a kdo pravzaprav pogreša kopijo Asia-e? Vse kar zahtevamo je žar, potenca izvedbe in ustrezna rock voltaža, ob kateri začutiš ščemenje mravljincev vzdolž vratu. Te pa preprost znova ni. Pozna se tudi, da Wetton že dolgo ni vadil in treniral svojega vokala in hkratno basiranje ter petje mu povzroča kar nekaj preglavic, ki se poznajo predvsem v nenatančnosti izvedbe vokala, saj možakar ni sposoben hkratnemu posvečanju vsaj zadovoljivi izvedbi inštrumenta in vokalnim nalogam.
Nekaj je svetlih trenutkov n to ravno baladni I Lay Down iz Wettonovega solo albuma “Rock Of Faith” ter zaključni The Smile Has Left Your Eyes. Že tako precej rockovsko umirjen koncertni album, zaradi samega nabora skladb, nekoliko prevetrijo dostojno izvedene The Heat Goes On, Let Me Go in Open Your Eyes, ki pa preprosto ne zasijejo zaradi “zdelanega” Wettonovega glasu. Torej, česar koncertni plošček ne more skriti bo, upajmo vsaj, skril novi studijski album Icon, ki izide okrog 20 novembra 2006. Po poslušanju tega energetsko šepavega rock koncertnega posnetka, pa se prileže porcija Iron Maiden in “Live After Death” (1985), da se glava lahko povrne nazaj v AOR ravnovesje. “Never In A Million Years”, bi se lahko poimenoval tudi v “Never In A Two Million Years”, pa ga še vedno nihče ne bi pogrešal, seveda z izjemo enih in edinih. Zbirateljev in die-hard oboževalcev.
Zasedba
John Wetton – vokal & bas kitara
Geoffrey Downes – klaviature
John Mitchell – kitara
Steve Christey – bobni
Produkcija
John Wetton & Geoffrey Downes
Seznam skladb
1. Pane Bruno
2. The Heat Goes On
3. Only Time Will Tell
4. Voice Of America
5. I Lay Down
6. Days Like These
7. Bolero
8. Meet Me At Midnight
9. Never In A Million Years
10. We Move As One
11. Paradox
12. Let Me Go
13. Don’t Cry
14. Open Your Eyes
15. The Smile Has Left Your Eyes
Trajanje albuma: 60.27
