Izvajalec: Gak Omek, The
Založba: Blue Cube Music
Izid: year
Trajanje: 57:26
Ocena: 3.5/5
Kdo so The Gak Omek? Oziroma bolje rečeno, kdo je The Gak Omek? Dandanes se namreč vedno več glasbenikov odloči za samostojno, popolnoma samostojno pot. To pomeni, da sami poskrbijo za vse potrebne inštrumente, ki se pojavijo na albumu. Že Frank Zappa je z naglim razvojem tehnologije opozoril na te t. i. “one-man-bande”, ki naj bi bili kmalu odžirali najboljša mesta glasbene scene veččlanskih bendom. In kaj imamo danes? Večinoma komercialne glasbe (s čimer ciljam na elektronsko glasbo) je “one-man-job”. K sreči pa le-ti niso edini. Takšne “bende” najdemo tudi v progresivni glasbi. In eden izmed teh je tudi Robert Burger oz. The Gak Omek.
Robert Burger je bivši osrednji član space rock benda Brainstatik. Na svojo samostojno pot je odrinil v začetku 2000. leta, saj je odkril svojo skladateljsko žilico. Kot odličen kitarist (mnogi ga primerjajo s Frippom), ki vedno znova navduši z najrazličnejšimi zvoki, privabljenimi iz kitare, ima tudi več kot le osnove igranja po črno-belih tipkah. In ker današnja era ponuja kopico odličnih programov za dodajanje elektronskih bobnov h komadu, njegovo razmišljanje o popolnoma solo delu le ni bilo tako zgrešeno.
Do sedaj je Burger kot The Gak Omek izdal tri albume. Njegov zadnji se imenuje “Nonrenormalizability”. Čeprav je pri svojem prejšnjem albumu le imel nekoliko pomoči, se je tokrat pod album podpisal le on. Album ponuja skorajda uro izredno eklektične glasbe, ob kateri si ne moremo predstavljati žanra, ki se ga ne bi dotaknila. Vseeno produkcijsko ni na vrhuncu in zvok deluje megleno, nečisto, hkrati pa vse izpade še bolj sintetično, umetno, kot bi drugače; vseeno je album glasbeno izredno na nivoju.
“Nonrenormalizability” se začne s skladbo “The Tunguska Event”. Začetnih nekaj sekund ponudi nekakšno zbirko izvenzemeljskih zvokov, uvod v eksperimentalni rockovski dir, ki ima močan priokus ProjeKCtsov skupine King Crimson. Vseeno je predolga in postane sčasoma dolgočasna, je premalo razgibana, kljub temu, da se Burger trudi doseči prav slednje. Naslednje delo je “The Pythagorean Lambdoma” (Burger ima rad nekoliko izstopajoče naslove), ki ima očiten klasični pridih, spominja celo na nekakšen soundtrack za film – zvok je namreč močno orkestralen, poln inštrumentov, ki se odlično prepletajo med seboj. Vsebuje tudi dovolj “spacy” in psihadeličnih vložkov, ki jo ohranijo relevantno albumu. V “Galaxii Nuncius” se Burger odloči raziskati prej uporabljene psihadelično-vesoljske vložke in s tem ustvari pravi vesoljski izlet. 10-minutna skladba se počasi stopnjuje, predvsem pa ji gredo v prid odlične kitarske pasaže, s čimer Burger pokaže, ob katerem inštrumentu se najbolje počuti.
Naslovni komad “Nonrenormalizability” je osrednji del albuma, saj je med drugim tudi najdaljši. Ponovno se Burger izkaže z odličnimi kitarskimi soli in riffi, ki so fenomenalno spremljani z bobni in različnimi tolkali (predvsem slišimo zvok marimbe). Žal tudi ta skladba nima neke osnove, neke melodije, ki bi jo vodila naprej, ampak nekako preskakuje in išče pravo pot. Tako se ne usede poslušalcu v uho, ker je ta ne zmore popolnoma spremljati. Pri “Bagudzinishinabe” se Burger vrne k eksperimentalnim znanstvenofantastičnim zvokom, ki verjetno predstavljajo vzlet izvenzemeljskega plovila. Gre za odlično skladbo z nekakšnim jungle beatom, odličnimi kitarskimi soli in riffi ter posameznimi breaki, ki vse skupaj le še popestrijo. Prav zato je “Bagudzinishinabe” eden od vrhuncev albuma.
“Fifteen Billion Nanoseconds In Hell” je kolaž vesoljskih zvokov, uvod v izredno odisejado po vesolju z naslovom “Alien Television”. Še ena odlična psihadelična skladba vsebuje neverjetno basovsko linijo, s čimer je ta predzadnji komad eden redkih, kjer bas kitara dejansko izstopa. Hkrati Burger najde koncept, ki se ga drži, bodisi skozi kitarske bodisi skozi klaviaturske zvoke. Zadnji pristanek “Into The Fourth Density” je bolj ambientalna stvaritev, ki temelji na odličnih kitarskih delih. Če so vam všeč rezultati sodelovanja Ena in Frippa, potem boste na tej zadnji albumski dogodivščini zagotovo uživali.
Robert Burger je z “Nonrenormalizability” ustvaril še en odličen solo album, ki se ga brez problema lahko posluži kdorkoli. Seveda najbolj izstopajo kitarski deli, ki so resnično nenadkriljivi, vendar Burger dokaže, da je tudi odličen komponist. The Gak Omek bi vsekakor zlahka naredil še več z več člani, ki bi bili posamezno mojstri svojega inštrumenta, čeprav je res, da to ni zagotovilo za uspeh. Burgerju gre na solo poti odlično, zatorej bi bila takšna poteza zaenkrat še prezgodnja.
Zasedba
Robert Burger – kitare, programiranje
Produkcija
The Gak Omek
Seznam skladb
1. The Tunguska Event (6:16)
2. The Pythagorean Lambdoma (7:26)
3. Galaxia Nuncius (10:00)
4. Nonrenormalizability (15:16)
5. Bagudzinishinabe (4:00)
6. Fifteen Billion Nanoseconds In Hell (0:15)
7. Alien Television (5:59)
8. Into The Fourth Density (8:14)
