Izvajalec: Aluk Todolo
Založba: Ajna Offensive
Izid: year
Trajanje: 84:39
Ocena: 4.4/5
Če francosko podtalno sceno označim za noro, mislim, da mi ne bo nihče oporekal. Če jo označim za inovativno, bom dobil še kakšen glas podpore več. Če zaključim s tem, da je vsekupno francoska podtalna scena noro inovativna, bom bržkone povlekel povsem prave zaključke. V 21. stoletju so scenske meje v svetovno odmevnost prestavili predvsem bendi, ki se trudijo obenem odkrivati nove glasbene forme in s tem žanrsko ostati neimenovani, hkrati pa poiskati prav ime (svojega) novega žanra. Aluk Todolo, še posebej z Occult Rock, prihajajo iz dolge linije tovrstnega pospešujočega vlaka, katerega strojevodje, vsaj v sonični podobnosti, so najbrž kar Alcest, prvi ali eni izmed prvih bendov, ki je vdihnil življenje pojmu blackgaze, stilu, ki jemlje elemente (post-)black metala in shoegaza ter jih predstavi v povsem novi in na prvi pogled (a ne tudi posluh) nezdružljivi luči. Aluk Todolo naredijo podobno, le shoegaze zamenjajo z enim, za sceno morda nekoliko pozabljenim žanrom – krautrockom.
To je v bistvu res zanimivo. Krautrock je že sam po sebi noro razgiban (čeprav ga ironično krasi repetitivnost) žanr. Predvsem zato, ker zaobsega tako veliko nekih pristopov, stilističnih nians, eksperimentalnih nasprotij in podobnega svojevrstnega ustvarjalnega navdiha, da se že v njem samem z manjšim eksperimentom brez problemov izgubiš do te mere, da te abstraktnost končnega izdelka pogoltne in potepta pod seboj – tako seveda lahko pride do neverjetnih mojstrovin ali pa pač do res bednega naključnega zaporedja nekih res napačno zvenečih zvokov. A Aluk Todolo so v osnovi black metalci in iz krautrocka poberejo tiste najbolj surove primesi za svojo preprosto brutalnost. Poberejo to krautrockovsko specifično repetitivnost, to poosebljeno eksperimentalnost, ki ne pomeni le preprostega ponavljanja določenih fraz, ampak že kar poseben ritual, mantro, ki služi pri izdelavi te enkratne atmosfere, te transcedentalne tehnike vplivanja z zvokom na neuropsihološki posameznikov jaz. Aluk Todolo temu seveda dodajo temačnost, strašnost, atonalnost, diskordnost, vse, kar lahko povežete z inteligentnim in raziskovalnim black metalom, ki presega prvotno klišejskost.
Occult Rock za bend predstavlja vrhunec piljenja tovrstnega glasbenega izraza. Z albumom so izpopolnili vseh 666 kvot neverjetno temačno in disharmonično zvenečih tonskih zaporedij in akordov, izpopolnili so vse prostore s kompleksnimi ritmičnimi zaporedji, nenazadnje pa so z njim, glede na odziv širše glasbene srenje, končno tudi upravičili svoje namene in uresničili svoje cilje.
Album Occult Rock tako brez dvoma velja za enega izmed izredno pomembnih prelomnic na sodobni podtalni sceni. Morda (celo verjetno) vam ne bo všeč, morda ga boste sovražili, zagotovo boste imeli nekaj ušesnih težav. Vendar – če zdržite ob poslušanju dovolj časa, se vam bo prej kot slej odprl portal v tisto transcendenco, ki so jo dosegali krautrockerji v 70. letih prejšnejga stoletja. Aluk Todolo to uspe brez drog, preverjeno. Trio vam sicer ne bo narekoval kakšnih višjih (ali pa obrabljenih) življenjskih filozofij, saj besedil nimajo, ravno zato pa vam ponujajo višjevredno izkušnjo, ki jo skozi njeno abstrakcijo lahko na koncu razvozlate le vi. To ponovno sliči prav na princip krautrocka v njegovih zlatih letih, kar Aluk Todolo tako spretno implementirajo v svojo temačno vižo.
Požrite se torej, konzervativni kvazi-poznavalci in glasbeni anti-sodobniki. Glasba kot umetniška forma, gledana neodvisno od družbenih struj (t. j. gniloba glasbene industrije), je močnejša in inovativnejša kot kdajkoli (morda tudi zato, ker to mora biti). Aluk Todolo so z Occult Rock dokaz prav tega.
https://www.youtube.com/watch?v=I-UB4ApsJe0
Zasedba
Shantidas Riedacker- kitara
Antoine Hadjioannou – bobni
Matthieu Canaguier – bas kitara
Seznam skladb
1. I 10:13
2. II 10:32
3. III 10:07
4. IV 12:05
5. V 11:16
6. VI 8:36
7. VII 10:04
8. VIII 11:45
