Izvajalec: E.N.I.
Založba: Dallas Records
Izid: year
Trajanje: 31:44
Ocena: 3/5
Kaj dobiš, ko združiš kvartet sladkih zajčic hrvaškega vokalnega leposlovja v tesno oprijetih oblačilih z lap steelom in producentko aranžerskim dotikom legendarnega Laufer kitarista? Vlado Simcich »Vava« in E.N.I.! Nekaj blizu tistega torej, kar bi moralo odrejati smer pravega mainstreama na radijski valovih. Poslušljiv skupek skladb, ki povzemajo utečeno stalnico zrutinirane. popovske nalezljivosti zasedbe E.N.I. in z resnimi kitarami obtežene igre s katero je podložena dostopnost tega izdelka.
Sodelovanje »Vave« in E.N.I. ni nobena novost, pač pa utečena stalnica. Že v preteklosti je Vava uspešno sodeloval v obilnem odmerku z E.N.I.,saj je za vokalni kvartet prispeval mnoge skladbe, kot med drugim “Oči su ti ocean”, “Polaroid”, “Crna kutija”, “Jezero od mlijeka”. Predobro pa je »Vava« poznan tudi naši Neishi, saj je za njo napisal besedilo skladbe »Ljubav je domino«. »Vava« je deloholik. V času nastajanja tega EPja, ki je bil ekspresno hitro zunaj, je produciral tudi album Reškemu kantavtorju Anthonyju Kukuljanu (The Ant) za njegov prvenec »L & P« (beri: »Love And Pain«), prav tako pa je gostoval na nedavno izdanem prvencu reške skupine Moskva z naslovom »Poligraf«.
Material EPja v kakovostnem oziru ni enakovreden. Če je prva skladba albuma »Otključana vrata« solidna napoved, je že naslednja »Još jedno more« trenutek, ki pravzaprav ne pove ničesar otipljivo zanimivega oziroma razkriva, da bi lahko z nekaj več pronicljivosti E.N.I. iztržile v aranžerski zasnovi skladbe, ki nosi potencial, mnogo večjo nalezljivost refrenskega napeva. Je pa dobra novica ta, da kitare pošteno rezgetajo dalje. Klaviature obdajajo v slogu zvoka orgel kitarski zvok in na tak način utrjujejo jedro zvočne spremljave ter dajejo v tej skladbi zvoku dodatno toplino, živost in dinamiko.
V new wave sinth pop ezoteriko davnih dni nas popeljejo dekleta v skladbi Tokyo Boy, kjer ne boste ušli spremljavi starodavnih sintetizatorjev, programskih ritmičnih vzorcev in zvočnih učinkov s konca osemdesetih in začetka devetdesetih, ko so na pop zemljevidu kraljevali Pet Shop Boys ali/in New Order. Pomik v hipnotično zapeljivost, ki mu poveljuje sladki ženski vokal obdan s prijetnim futurizmom zvoka sintetizatorjev, prinaša na EP »Ouija« zagotovo enega vrhuncev. Torej ni vse samo »nažiganju« – nažiganje kitar kolikor ga karakter E.N.I. glasbe lahko prenese. Tokyo Boy je v popolnosti posnel, aranžiral in obenem zvočno produciral legendarni Davor Tolja, vodja ponovno brcajočih legend Reškega novega vala oziroma jugoslovanskega sinth popa Denis & Denis. Delo opravljeno z odliko, ki bi se zelo dobro obneslo tudi v režiji potencialnega novega albuma zasedbe Denis & Denis.
Manj zanimiva trenutka EPja sta njegovi najbolj umirjeni skladbi. Ne povesta pravzaprav nič zanimivega. To sta »S ulica Njujorka« in »Samo pola mene«. ki ju je za ta EP prispeval Elivs Stanić. Kljub temu, da je Elvis h kitari dodal klaviature, ki posedujejo nekaj odklona v Gershwinovske blues swing jazzovske zavoje v skladbi »S ulica Njujorka«, kljub njegovemu pedigreju izvrstnega jazz fusion kitarista , skladba ne prepriča.
Situacijo pa rešuje prav zadnji instrumentalni in naslovni komad »Ouija«, ki je v celoti delo »Vave«. Kraljuje mu aranžma za steel pedal in ne skriva lepega svežnja zvočnega eksperimentiranja ter nekaj tistega obalnega mediteranskega piša, ki nehote asociira na zimzeleno skladbo Albatros avtorja Petra Greena.
To pa še ni vse. Na ploščku je skrit še dodatni komad, ki predstavlja prearanžirana E.N.I. standarda “Oči su ti ocean” in za njo “Lijepa kao Sahara”. V zrelostni preobleki izpeljani iz siceršnjih na moč kredibilno aranžiranih izvirnikov, ustvarjata dovolj dodatnega kakovostnega poslušanja na tem EPju, da mu lahko nadenemo predznak solidnega dosežka. Zvok obeh znanih standardov je v novi preobleki še bolj zgoščen, organski in deluje v kemični navezi z ženskim vokalom še topleje in ušesom mnogo bolj mično, aranžmaji pa so zaželeno obogateni in všečno podkrepljeni tudi z lap steel-om.
Punce so torej le zavzeto odpirale usta. Rutinsko, hrabro, samozavestno. Vse ostalo so z zavidanja vrednim znanjem opravili prekaljeni mački večne Reške glasbene scene! In to v celoti zadošča za smeli dosežek!
Zasedba
Elena Tomeček – vokal
Nikolina Tomljanović- vokal
Iva Močibob – vokal
Ivona Maričić – vokal
Vlado Simchich “Vava” – lap steel, kitara, bas kitara
Bobo Grujičić – bobni
Vladimir Tomić – bas kitara
Vedran Križan – klaviature
Elvis Stanić – bas kitara, bobni, kitara
Davor Tolja – programiranje, sintetizatorji
Produkcija
Vlado Simcich Vava, Davor Tolja, Matej Zec & Elvis Stanić
Seznam skladb
1. Otključana vrata
2. još jedno more
3. Tokyo Boy
4. S ulica Njujorka
5. Samo pola mene
6. Ouija
SKRITI SKLADBI:
Oči su ti ocean
Lijepa kao Sahara
