Avtor: Rok Klemše
Kraj: Cvetličarna, Ljubljana
Datum koncerta: 19.11.2010
Število obiskovalcev: 700
Cena karte: 20€/24€
Naveza Sindian Undergroung v zadnjem letu poleg zanesljivih Dihurčkov skrbi za redno koncertno dozo, to pot so poskrbeli, da se je pri nas ustavila turneja Forging Europe in z njo pri nas premierno kar tri zasedbe – Finci Ghost Brigade, Izraelci Orphaned Land in nosilci turneje, ki letos praznujejo dvajseto obletnico delovanja, velikani finske metal scene, Amorphis.
V zaveso dima in megle so nas zavili rojaki headlinerjev Amorphis, ki so jim ti prostodušno in patriotsko namenili mesto “predvozača” na celotni evropski turneji Forging Europe 2010. Ghost Brigade so nam v dobre pol ure predstavili svojo vizijo zmesi melodičnega death metala z progresivnimi prijemi in predvsem močnim priokusom sludge metala. Žal pa finskim duhovom ni povsem uspelo uresničiti precej velikih pričakovanj, predvsem zaradi ne prav uspešno sestavljene setliste. Pohvalno je, da je izkušnja slišati Ghost Brigade v živo še boljša kot poslušati studijske posnetke, a vendarle je bil prevelik zalogaj to, da so več kot tri četrt setliste predstavljali izredno počasni in jamrajoči komadi, ki sicer več kot odlično povzemajo besedila o osamljenosti in obupanosti. Če je Ghost Brigade z enim, dvema takima komadoma uspelo zgraditi pravo atmosfero melanholije in pogube pa je nizanje podobnih komadov to atmosfero uspešno tudi pokvarilo in celotno izkušnjo spremenilo v izjemno monoton in težko prebavljiv zalogaj. Prvi pravi šus sludge metala smo vendarle dočakali z orkansko vihro komada Suffocated s še aktualnega albuma Isolation Songs. Kako genialno je Fincem uspelo zgolj z dvema riffoma in introm ustvariti komad, ki je v prvo vrsto privabil največ ljudi in te s svojo surovo silo raztrga na vse strani. Škoda, da niso Ghost Brigade bolj premišljeno sestavili setliste in so nas tako za zaključek še enkrat utrudili z morečimi komadi, pa čeprav za sam konec z odlično A Storm Inside.
Bolj poskočno nadaljevanje se je obetalo, ko je na oder stopila izraelska zasedba Orphaned Land. Izraelci so bili leta 2005 le streljaj od naše meje, ko so v Zagrebu (v družbi s Paradise Lost) predstavljali takrat izdan album Mabool. Tokrat pa so Orphaned Land prvič stopili na slovenski oder ter izdatno poskrbeli za predstavitev še aktualne plošče The Never Ending Way of ORwarriOR. Izraelci so poskrbeli za izredno zanimiv in eksotičen dodatek turneje Forging Europe, edinstvena zmes progresivnega metala z vzhodnjaškimi folk in etno elementi pa je obetala pestro izkušnjo. Za to je poskrbel že v belo kuto odeti vokalist benda Kobi Farhi, ki je poudaril, da ni Jezus Kristus, Orphaned Land pa so v dobre tričetrt ure predstavili, komade ki večinoma domujejo na albumu Mabool ter na aktualni plošči. Orphaned Land so samozavestno in suvereno stopili na oder Cvetličarne, žal pa je izkušnjo pokvaril izredno slab zvok. Kitare in vokal so povsem preglasili bobni in bas, za nameček pa so bili vsi etno/folk elementi posneti na matrico. Kljub izredno slabemu zvoku so Orphaned Land pripravili dober nastop, predvsem navdušuje unikatni frontmen Kobi z izjemno sposobnostjo menjavanja čistega in krulečega vokala ter karizmatični, energični in vedno nasmejani kitarist Yossi Sassi. Resnično upam, da bodo imeli Orphaned Land pri nas kmalu priložnost popravnega izpita z mnogo boljšim zvokom, morda s kakšnim v živo odigranim etno inštrumentom in celo vokalistko Shlomit Levi, ki bend redno spremlja na koncertih po Bližnjem vzhodu.
Ob napovedani uri so naposled ugasnile luči in na oder Cvetličarne so se drug za drugim povzpeli člani finske zasedbe Amorphis, ob nasnetem akustičnem uvodu komada Skyforger zasedli svoja mesta, poprijeli za inštrumente in nam za uro in četrt pred seboj razgrnili deželo tisočerih jezer. Marsikdo ima mešano mnenje o današnjem ustvarjanju Amorphis, a Fincem ne gre nikakor zanikati izjemno kvalitetnega ustvarjanja skozi celotno kariero, pa čeprav gre marsikateremu ljubitelju old-schoola v nos vedno manjši vpliv death metala in pisanje vedno bolj “radio friendly” komadov. Amorphis kljub resda vedno bolj mehki glasbi živijo sebi lastno evolucijo, ki jih je v letu 2010 s turnejo Forging Europe končno pripeljala tudi k nam. Amorphis so nam s prvim odigranim riffom na stežaj odprli vrata v svet finskega nacionalnega epa Kalevala, ki ga opevajo v večini svojih besedil, in nas s tem za uro in pol popeljali v svet magije, fantazije in čarovnije. Pridevniki, ki močno žarijo in zaživijo v čisto svoji luči, ko se Amorphis na odru prelevijo v like Kalevale. S prvim trojčkom odigranih komadov so nas Amorphis spomnili na še aktualno ploščo Skyforger, v nadaljevanju pa smo bili priča spretno sestavljeni setlisti, ki so jo sestavljali hiti iz novejšega obdobja ustvarjanja, starejše klasike ob katerih je zatrepetalo srce večini publike, manjkalo pa ni niti sladkih presenečenj. Ne glede na to v katero obdobje so zapluli Finci pa intenziteta koncerta ni usahnila niti za trenutek – za kar se gre v največji meri zahvaliti predvsem odličnemu nastopu frontmena Tomija Joutsena, ki je uspelo s publiko ustvariti pristen stik, pa čeprav mu ni bilo treba za to izustiti več kot pet stavkov. A kaj je dober frontmen, če nima tudi dobrega vokala? Prav tu je Amorphis padla velik(a) sekira mjolnir v med ko so po odhodu Pasija Koskinena le-tega nadomestili s Tomijem. Meter in čevap velik vokalist višino nadomesti s sijajnim vokalom, ki se izjemno obnese tako v melanholičnih čistih delih kot v epskih refrenih, ko pa Tomi še zakruli z brutalno živalskim vokalom čeljust iščeš tam nekje pri tleh. Zares lepo je bilo to moč slišati v starodavni klasiki Exile of the Sons of Uisliu s prvenca The Karelian Isthmus in ob tem si ne moreš kaj, da si ne bi zaželel še boljše izrabe fenomenalnega growla s tem, da bi prah odpihnili še z rušilcev kot so Misery Path, Black Embrace ali The Lost Name of God. Zares lepo bi bilo slišati še kakšen komad več s kultnih plošč Tales From the Thousand Lakes in Elegy, a potem bi morali Amorphis na odru ostati še kakšno uro ali dve več. A vendar je Amorphis uspelo v uri in četrt slovensko publiko začarati s komadi pri katerih si lahko enkrat dodobra utrudiš komad, spet drugič pa uživaš v edinstveni atmosferi in utrudiš glasilke (Magic & Mayhem, hehe). Kritika lahko tokrat leti le na nekoliko slabši zvok, saj je bila predvsem ritem kitara izjemno slabo slišna, vsaj v začetku pa so bile slabše ozvočene tudi čiste vokalne linije. Čeprav bi lahko inštrumentalno peterko hitro označili za precej statično pa bend kljub temu oddaja neko posebno energijo in karizmo, skozi glasbo pa brezčasno magijo v katero smo bili ujeti vse do zadnjega takta pričakovanega, a presunljivega in fantastičnega zaključka s čarobno My Kantele.
Večer z Ghost Brigade, Orphaned Land in predvsem Amorphis ne bo šel še tako hitro v pozabo in bo ostal v lepem spominu. Koncert kot je bil ta pa je z dobrim obiskom lep opomin domačim organizatorjem, da smo naveličani že n-tega koncerta Korpiklaani, Amon Amarth in podobnih prežvečenih bendov. Lepo pa je bilo prebrati novico, da bo nova priložnost za druženje z Amorphis že na Metalcampu 2011. Se vidimo!
Fotografije: Nina Grad
Reportaža je nastala v sodelovanju Rock Hard Slovenija in RockLine!
Setlista
GHOST BRIGADE:
1.Deliberately
2.My Heart Is A Tomb
3.Into The Black Light
4.Lost In A Loop
5.Suffocated
6.22:22 – Nihil
7.A Storm Inside
ORPHANED LAND:
1.In Thy Neverending Way (Epilogue) 2.Barakah
3.Sapari
4.Birth of the Three (The Unification)
5.Olat Ha’tamid
6.From Broken Vessels
7.Ocean Land (The Revelation)
8.The Kiss of Babylon (The Sins)
9.Norra el Norra (Entering the Ark)
AMORPHIS:
1. Skyforger
2. Sky Is Mine
3. From the Heaven of My Heart
4. The Smoke
5. Better Unborn
6. Song of the Troubled One
7. Exile of the Sons of Uisliu
8. Silent Waters
9. Alone
10. My Sun
11. Silver Bride
12. Black Winter Day
– DODATEK –
13. Into Hiding
14. House of Sleep
15. My Kantele
Galerija slik
