Avtor: Peter Podbrežnik
Izvajalec: Steely Dan
Založba: Island Records
Izid: year
Trajanje: 34:02
Ocena: 5/5
Nepričakovano medel komercialni in medijski odziv na sicer v vseh pogledih izvrstni album “Countdown to Ecstasy” (1973) ni niti za trenutek omajal duha in kreativnih vijug nesmrtnega Steely Dan dvojca, katerega sta tvorila klaviaturist/pevec Donald Fagen in basist/kitarist Walter Becker. Njun naslednji studijski težkokategornik “Pretzel Logic” je bil kvalitativni ekvivalent predhodnika. S to razliko, da je občutno presegel njegov komercialni uspeh.
Album je slogovno uravnotežen kompromis med visoko melodičnim stilom pop rockerskega prvenca “Can’t Buy a Thrill” (1972) ter kompleksnimi inštrumentalnimi eksperimenti, ki so prevladovali na “Countdown to Estasy”. Kljub dobrohotni naravi večine aranžmajev je bil “Pretzel Logic” po kompozicijski globini daleč pred običajnimi hit izbori tedanjih radijskih valov. Skladateljska in inštrumentalna lisjaka sta ponovno ponudila samosvojo mešanico jazza, rocka, popa, funka in soula, podmazano s prefinjeno produkcijo v domeni genialnega Garya Katza.
Poleg običajnih, prefinjenih jazzovskih aranžmajev, ki sta jih napeljala skozi dinamične rockovske in funkovske ritmične vzorce, sta ponekod prvič vnesla tudi simfonične aranžmaje. Tudi tokrat ne manjkajo običajna inštrumentalna duhovičenja, ki so pogostokrat idealni trenutki za občudovanje tehničnih spretnosti posameznih glasbenikov. Klaviaturist Fagen je v pevski vlogi še napredoval in se postavil ob bok najbolj karizmatičnim pevcem tistega časa. Njegov sarkastično-posmehljivi slog petja je v odličnem sozvočju z inteligentnimi in duhovitimi besedili, ki se dotikajo manj všečnih vidikov ameriške družbe. Z uporabo številnih slengovskih izrazov na tragikomičen način opisuje brezizhoden položaj kriminalcev, pijančkov, brezdomcev in prostitutk. Vmes pa se najde tudi lirična tematika, ki se dotika Fagenovega zasebnega življenja ter surealistična znanstveno-fantastična pripoved.
V času “Pretzel Logic” so bili Steely Dan še vedno obravnavani kot regularna rockovska skupina, ki se ni branila koncertnih nastopov, v studiu pa je še vedno vladala medsebojna solidarnost. Poleg standardnih sodelavcev, kitaristov Jeffa Baxterja in Dennya Diasa ter bobnarja Jima Hodderja, se jim je med snemanjem pridružilo še nekaj novih, a nič manj odmevnih glasbenih imen, ki so na albumu pustile svoj pečat. Med njimi gre izpostaviti imena kot so klaviaturist David Peach, mladi bobnar Jeff Porcaro (oba sta kasneje zaslovela kot člana ameriške rock/pop atrakcije Toto), s tremi Grammyi nagrajeni klaviaturist Michael Omartian in kasnejši Eagles basist Timothy B. Schmit. Prekaljena lisjaka sta znala ustrezno in dopolnjujoče uporabiti njihove raznolike talente. Končna posledica je bila ta, da je “logika prest” postala še ena mojstrovina. Album predstavlja tudi pomemben mejnik v tem, da je Becker na njem poleg basa prvič začel intenzivno uporabljati električno kitaro.
Album na katerem ni šibkega trenutka je izjemno dobro uravnotežen med počasnejšimi, jazzovsko-prefinjenimi stvaritvami ter bolj poskočnimi stvaritvami z r’n’b vzorci. Otvoritvena jazz-pop-rockovska lirična burleska “Rikki Don’t Lose Your Number” je takoj po izidu postala njihov največji hit. Skrivnost uspeha se skriva v njeni nekonvencionalni strukturi, ki pluje med visoko inštrumentalno kompleksnostjo in hipnotičnimi, ušesom nadvse prijetnimi aranžmaji. Že uvodni takti na električni marimbi ter sočen jazzovksi rif na klaviaturah napovesta, da gre za nekaj povsem posebnega. Antemični refren je podmazan z dinamičnimi bobnarskimi prehodi Jima Gordona in igrivimi klavirskimi aranžmaji, najde pa se tudi prostor za izvrstno bluesovsko solažo. Besedilo je bilo menda navdahnjeno po Rikki Ducornet, Fagenovi prijateljici iz študentskih let. Naslednja poslastica je “Night By Night”, kjer prek poudarjenih pihal vladajo duhoviti jazz-rock fusion aranžmaji. Energični kitarski rifi in solaže ji dodajajo ritmično predrznost, medtem ko odlično Fagenovo petje zagotavlja ozračje večerne romantike. Splošno vzdušje kompozicije še najbolj vleče na glasbo iz kakšnega filma o znamenitem New Yorškem detektivu Johnu Shaftu.
Odlična balada “Any Major Dude Will Tell You”, ki pripoveduje o težkem življenju ameriškega socialnega dna, je bolj ležerna stvaritev s počasnim ritmom na akustični kitari ter s prefinjeno klavirsko spremljavo. Fagenova barva glasu je tu naravnana v bolj melanholične lege. Ob poslušanju imam občutek, da so nekatere kasnejše skupine, kot so denimo Dire Straits, v tej in sorodnih Steely Dan stvaritvah, našle kar veliko ustvarjalnega navdiha. “Barrytown” je s svojim tragikomičnim besedilom o ljudskem nerazumevanju in obsojanju drugačnosti, precej bolj igriva in iskriva stvaritev. Tudi tu je osrednji aranžma grajen na nežni akustični kitari in klavirju s to razliko, da za zimzeleno magijo poskrbi osrednji refren, kjer vladajo hipnotična večglasja.
Šegavi inštrumental “East St. Louis Toodle-Oo” je prirejen po aranžmaju v domeni jazz legend Dukea Ellingtona in Bubberja Milleya. V več pogledih predstavlja Steely Dan unikat. Na prvem mestu gre za njuno edino skladbo, ki je prirejena po delu kakega drugega skladatelja. Obenem je to edini inštrumental v povesti skupine, edina skladba na kateri so uporabili banjo ter edina stvaritev na kateri vlogo saksofonista opravlja Fagen. Slednji odigra tudi odlično solažo na klavirju, ki nekoliko preusmeri pozornost od duhovitih kitarskih pasaž skozi vah-vah efekt.
Imenitni jazz rocker “Parker’s Band” je doživeto in energično posvetilo legendarnemu jazzovskemu saksofonistu Charlieju Parkerju. Na njem je moč razločno slišati različna bobnarska stila med Gordonom in Porcarotom. Duhovita osrednja melodija, nagruvan ritem ter Fagenov način petja mi osebno nekoliko potegneta na osrednjo temo legendarne britanske nanizanke “Samo bedaki in konji”. “Through With Buzz” je kratka stvaritev z besedilom o tipu, ki je pripovedovalcu ukradel žensko. Tudi to je povsem unikatna in kontrastna stvaritev z mogočnimi, za Steely Dan netipičnimi, klasicističnimi simfoničnimi aranžmaji. Sledi zanimivi blues rockovski eksperiment “Pretzel Logic, ki je bil izdan tudi kot single. Njegovo nenavadno, metafizično, besedilo govori o različnih subjektih, ki se sučejo okrog Napoleona Bonaparteja; poenostavljeno gre za besedilo o potovanju skozi čas. Ponovno imamo opravka z velikim slogovnim kontrastom. Aranžmaji so to pot izrazito bluesovsko obarvani, enako bi se lahko reklo tudi za petje, ki se ne brani primesi soula. Na razigrani “With a Gun”, še eni netipični Steely Dan stvaritvi, kjer imamo v sarkastičnem besedilu opravka z organiziranim kriminalom, vlada country kitara ter večglasja.
“Charlie Freak” je eden izmed najboljših liričnih trenutkov celotnega albuma. Tragikomično besedilo govori o Charlieju, mladem brezdomcu in odvisniku, ki proda svoj zlat prstan pripovedovalcu zgodbe, zato da si lahko kupi novo zalogo droge. S tem denarjem prekorači običajno dozo droge ter umre. V trenutku, ko pripovedovalec zgodbe izve za njegovo smrt, pohiti v mrtvašnico ter mu vrne prstan. Temu primerno prevladuje melanholična melodija na klavirju, žalosten vokal in spremljava raznovrstnih tolkal. Zaključna jazz-rock burleska “Monkey in Your Soul”, ki govori o komunikacijskem razkolu med partnerjema, se ponaša z odlično, teatralno vokalno predstavo ter šaljivimi pihalnimi aranžmaji.
“Pretzel Logic” je še ena inkarnacija skladateljsko-inštrumentalno-produkcijske dovršenosti po unikatnem Steely Dan receptu. Album je na imeniten način uravnotežen med prepoznavnimi jazz rockovskimi triki in nekaterimi kompozicijskimi eksperimenti, katere Fagen in Becker v nadaljevanju kariere nista nikoli več ponovila. Stara skladateljsko-inštrumentalna volka se bosta začela v naslednjih letih vse bolj zanašati na priložnostne studijske glasbenike, tako da bodo Steely Dan prenehali obstajati kot aktivna rockovska skupina, temveč bodo postali izključno studijski projekt. Turneja s “Pretzel Logic” je bila zadnja Steely Dan turneja 70-ih. Vzrok za to drastično potezo je ležal predvsem v razočaranju jeklenega dvojca, ki ga je povzročil slab odziv publike na njihove kompleksnejše, bolj prog rockovske stvaritve. “Pretzel Logic” ostaja poslednja Steely Dan mojstrovina iz časov, ko so v studiu še delovali kot vsak običajen rock band in se ponašali z izjemno živim zvokom. Naslednjič, ko se boste odpravili na vrh Šmarne Gore, da bi tam pohrustali svežo presto, nikar ne pozabite za zvočno spremljavo s seboj vzeti “Pretzel Logic”.
Zasedba
Donald Fagen – klaviature, vokal
Walter Becker – bas kitara, kitara, vokal
Michael Omartian – klaviature
David Paich – klaviature
Timothy B. Schmit – bas kitara, vokal
Wilton Felder – bas kitara
Chuck Rainey – bas kitara
Denny Dias – kitara
Jeff Baxter – kitara
Ben Benay – kitara
Dean Parks – kitara
Plas Johnson – saksofon
Jerome Richardson – saksofon
Ernie Watts – saksofon
Lew McCreary – rog
Ollie Mitchell – trobenta
Jim Hodder – bobni
Jim Gordon – bobni
Jeff Porcaro – bobni
Produkcija
Gary Katz
Seznam skladb
1. Rikki Don’t Lose That Number
2. Night By Night
3. Any Major Dude Will Tell You
4. Barrytown
5. East St. Louis Toodle-Oo
6. Parker’s Band
7. Through With Buzz
8. Pretzel Logic
9. With A Gun
10. Charlie Freak
11. Monkey In Your Soul
