Izvajalec: Newman
Založba: Chrome Dome Music
Izid: year
Steve Newman je britanski melodični AOR/hard rock izvajalec. Priden je kot mravljica. Nasploh od “Sign Of Modern Times” (2003) in “Heaven Knows” (2006) naprej, ga krasi izredna konsistenca kvalitativne artistične doslednosti, studijska perfekcija in kar je bistvo vsega, možakar poseduje iskrivo kreativen glasbeni um, ki kreira ideje za nove albume, kateri se lahko pohvalijo z nekolebajočo konstanto visoko kvaliteto. Prelivanje spontanosti na snemalne trakove, pač težje neposredno občutiš, ker so ideje žal izumljene. “Primitive Soul” je strogo predvidljiva ponudba jabolk in hrušk, prežetih s škropivom, ki preprečuje sleherni glasbeno artistični odklon in ni ga več vzvoda, ki bi namigoval na karkoli drugega kot na čisti racionalno rutinski pristop pisanja glasbenega materiala za novi album.
Možakar je deklica za vse in je tudi za “Primitive Soul” znova odigral glavnino vseh instrumentov v studiu ter seveda prispeval svoj vokal, kot pomembno zaščitno znamko njegovih del. Bobne je tako kot na “Heaven Knows” znova prispeval Rob McEwan, kitarsko solažo na Cold Day In Hell pa položi še en studijski deloholik, Tommy Denander. Tudi “Primitive Soul” ohranja standardno ekspresivno glasbeno držo Stevea Nevmana, kot tipičnega predstavnika Britanske šole melodičnega hard rock-a, raje recimo kar Britanskega AOR rocka. Torej vsem, ki se vžigate na izvajalce tipa Kick, Heartland, FM, Shadowman, The Ladder, Wildkard in preko luže na Seventh Key, Strangeways ali celo Night Ranger… ste ob teh navržbah že verjetno intenzivneje našpičili ušesa.
“Primitive Soul” prinaša nekaj (bežno in točkovno usmerjenih, zgolj momentalnih) odklonov glede na “Heaven Knows”, v smislu da je začutiti kanček manj drame, mraka, bolečine… Je bolj “svetel” album. A Anglež je Anglež, vseobsegajoče melanholije albuma “Primitive Soul” znova ni težko začutiti. Novi album se pohvali z nekoliko bolj modernim zvokom kitar. Steve Newman za potrebe ujete živosti v studiu ni mutiral v glavonožca z mnogoterimi lovkami, da bi lahko hkratno odigral vse instrumente, kot one man band (sedemdeseta leta so daleč, daleč,…), a občutek živosti prisoten na “Primitive Soul” potrjuje, da je v Newmanu dovršeno izpiljeno znanje mojstra studijskih snemalnih prostorov. Možakar je opremil vse skladbe seveda z nalezljivo melodičnostjo, ki udarja v visoko spevnih refrenih, katere je okusno oblekel z večdelnimi vokalnimi harmonijami katere držijo visoko atmosfero, nadgradil dinamiko materiala s čutnim dotikom solistično kitarskih interludijev ter pasaž.
Produkcija nosi poleg osvežitve v večji živosti kitarskega riffanja in soliranja, kot edini omembe vredni novosti glede na “Heaven Knows”, standardno kristalno koeksistenco ravnovesja instrumentov, s Steveovim rahlo raskavim, a visoko melodičnim, vokalom umeščenim v centralni legi. “Primitive Soul” je perfektno oblečen Newman album. Tu je intenzivna udarna balada The Rapture, kot eden izmed vrhuncev albuma, direktivni pospešeni riffovski šrapnel Give It All You Got, atmosferično obskurnejša srednje hitra Mystery To Me, kot mojstrska izbira za zaključek albuma, ki se sicer odpre s poudarjeno svetlejšim začetkom v pustolovsko poskočni Heading For Your Heart, katere visok zalet albuma v začetnem delu ohranja naslednja 15 Minute Revolution, kot neposredna kritika na nasilje sproducirano v ZDA ter doseže intenzivno grabežljivi rockovski vrhunec v naslovni skladbi. Človek bi preživel brez parajoče osladne balade Still Can’t Find The Words, a možakar postavi stvari v naslednjem trenutku na standardni položaj z rock rallyjem Last Flight, katere namerno plasirani izstopajoči rock n’ roll beat v predrefrenu, vnaša iskriv kontrast k tipično AORovskemu refrenu.
Kljub jabolkom in hruškam, zahteva “Primitve Soul” nekaj več obratov v CD predvajalniku, denimo “strašnih” tri do štiri. Skladbe zlasti v drugi polovici albuma, ne zlezejo tako gladko s prve v uho, kot na predhodniku “Heaven Knows”. Vseeno je “Primitive Soul” tipična Steve Newman orgija od glave do pete v vsem kar ponuja. Mož ima očitno popolnoma pospravljeno podstrešje in deluje artistično brezhibno v tehničnem smislu. Edina težava je v tem, da je pač njegova glasba orientirana na ozek krog redke in ogrožene vrste poslušalstva, ki je v izbirčnosti zvesto in nepovratno usmerjena z ušesnimi sprejemniki na izročilo AOR osemdesetih ter da pač po umetniško razvojni plati Newman ne odkriva in ne ponuja ničesar novega. “Primitive Soul” je torej Newman album, idealno spisan na kožo vseh nostalgikov, ki zahtevajo zrel dotik melodije in studijske perfekcije. “Primitive Soul” ni odkritje Krištofa Kolumba, pač pa še en zelo, zelo lep AOR rock album.
Zasedba
Steve Newman – vokal, kitara, klaviature, bas kitara
Rob McEwan – bobni
GOSTUJOČA GLASBENIKA:
Tommy Denander – kitara (solo na skladbi št. 8)
Mark Thompson-Smith – spremljevalni vokal
Produkcija
Steve Newman
Seznam skladb
1. Heading For Your Heart
2. 15 Minute Revolution
3. Primitive Soul
4. Still Can’t Find The Words
5. Last Flight
6. Falling Like Stone
7. For The Man I Am
8. Cold Day In Hell
9. I Get Torn
10. The Rapture
11. Give It All You Got
12. Mystery To Me
Trajanje albuma: 58.58
