Avtor: Aleš Podbrežnik
Izvajalec: Houston
Založba: Spinefarm Records
Izid: year
Trajanje: 41:14
Ocena: 3/5
Hja, čudna so pota gospodova. Primer izjemno uspešnega revitalizma najdemo v poplavi mnogih novih skupin danes tudi v švedski melodični AOR rock zasedbi Houston. Ne Boston, Houston pač. Od logotipa, do naslovnic, do imena skupine. Že vse to, brez glasbe, v hipu spomni na osemdeseta. Uspeh z obetavnim istoimenskim prvencem iz leta 2010, ki je sicer glede na nekatere klišeje skorajda pretirano cenjen s strani glasbenih kritikov, je skupini dal krila, da spravi v časovnem intervalu do sledečega studijskega albuma od sebe EP, ki naj bi olajšal nestrpno čakanje na novi Houston album vseh lačnih ljubiteljev klasičnih AOR zvokov osemdesetih let.
Melodični rock se vrača. To je neizpodbitno! Trendi v zahodni Evropi, Skandinaviji, v ZDA, Kanadi in Avstraliji, že nekaj časa nakazujejo ta pojav (v Sloveniji seveda ne). Houston, švedski duet pevca Hampusa ‘Hanka’ Erixa in bobnarja Freddieja Allena, je izbrali zanimiv nabor skladb za ta EP. Na njem najdemo šest priredb klasičnih AOR antemov, eno povsem novo Houston skladbo (Without Your Love) in dve na novo prirejeni (akustični) verziji Houston skladb, ki sta izšli na prvencu “Houston” (2010). Priredb, ki jih je izbral duet za ta EP, ne slišimo več prav pogosto, kadar nanese beseda na temo AOR antemih. Še več. Spomin nanje je skorajda obledel. Recimo temu, da je ta obskurni nabor skladb, pravzaprav jagodni izbor dueta in to je osnovni plus te izdaje.
Smelo sta opravila delo! Kar se tiče izvedbe priredb, ki so silno blizu originalom. Seveda v produkciji vzdržujejo Houston tudi za ta EP zvok studijskega prvenca, obenem pa daje prepoznavni dotik zasedbi seveda kanček drugačna barva glasu in vokalnih harmonij. A glede na izhodne Hampusove vokalne karakteristike, ni skrbi da bi bila slučajno avtentičnost dotikov značilnega AOR šarma, na EPju kakorkoli prizadeta, kaj šele izvzeta.
Duet je povabil k sodelovanju prekaljena bivšega Touch člana, klaviaturista Marka Mangolda, ki je sodeloval v preteklosti tudi z Michaelom Boltonom ter Lauro Branigan. Vsi trije izvajalci omenjeni v prejšnjem odstavku so namreč na tem EPju prejeli posvetilo s strani Houston v priredbah njihovih studijskih izvirnikov Don’t You Know What Love Is (Touch), Carrie (Michael Bolton) in Didn’t We Almost Win It All (Laura Branigan). Mangold ima zvočne strukture aranžmajev avtentičnega zvoka klaviatur osemdesetih v mezincu in novim verzijam ni kaj očitati. Tu je tudi izkušeni Laurie Mansworth (ex-More, ex-Roadstar), ki je urezal kitarske linije vključno s solažami optimalno. Najbolj zanimive skladbe na temu EPju so prav prve štiri. Otvoritvena Runaway, ki v izvirniku pripada zasedbi Dakota, naravnost osupne s podobnostjo refrenskih napevov, ki so neverjetno zbližani z originalom. Ambicioznosti dueta Houston potrjuje tudi odlično “položena” in izvedena Carrie (orig. Michael Bolton), ter posebej za njima Airrace klasika Brief Encounter ter Don’t Ever Wanna Lose You (orig. New England). Nadaljevanje ni več tako zanimivo in deluje zlasti v izhodnih delih, zaradi pretiravanja z repeticijo refrenskih napevov, nadležno. To velja zlasti za vse tri avtorske skladbe, česar iz medlosti ne dvigne niti gostujoči vokal Amaranthe pevke Elize Ryd.
Glede na drugo polovico EPja lahko rečemo, da je ta izdaja za polovico minutaže predolga. Pa vendar. Iz stališča pravovernih ljubiteljev AOR zvokov, ki so navajeni neobremenjeno konzumirati še tako posladkano osladne baladne coprnije iz katerih že na daljavo veji plaz patetičnega objokovanja, ni razlogov za pritoževanje. Za izdajo, ki bo olajšala ljubiteljem Houston čakanje na novi album, je ta EP zelo učinkovita poteza, sicer pa povsem neobvezna. Njegova kvaliteta so zlasti prve štiri priredbe, v katerih dokazujejo Houston svojo briljantno spretnost oživljanja duha karakteristik klasičnih AOR zvokov osemdesetih, medtem ko bo preostalih 20. minut EPja v poslušanju všečno zaposlilo zlasti najbolj okorele AOR privržence.
Zasedba
Hampus Hank Erix – vokal
Freddie Allain – bobni
GOSTUJOČI GLASBENIKI:
Laurie Mansworth – kitara
Mark Mangold – klaviature, spremljevalni vokal
Eliz Ryd – vokal
Produkcija
Ricky Delin
Seznam skladb
1. Runaway
2. Carrie
3. Brief Encounter
4. Don’t You Know What Love Is
5. Don’t Ever Wanna Lose You
6. Didn’t We Almost Win It All
7. Without Your Love
8. Truth Slips*
9. 1000 Songs*
*….akustični verziji
