Izvajalec: Depeche Mode
Založba: Mute Records
Izid: year
Trajanje: 78:57
Ocena: 4/5
Drugi del remiksov glasbe famoznih Depeche Mode je nadvse uspešno in dobrodošlo nadaljevanje eksperimentiranja z glasbo ene najvplivnejših glasbenih skupin, ki je pravzaprav v času koncertnega in studijskega premora zasedbe nekako načrtovana in premišljena poteza, kako držati ime skupine na površju aktualnih glasbenih dogodkov.
Depeche Mode so v svoji zlati dobi osemdesetih sloveli kot tovarna 12 inčnih vinilnih izdaj, na katerih so se nahajale verzije skladb vključenih sicer na studijske albume, ki so bile izvedene v daljših variacijah, celo pravi izvirniki, kasneje skrajšani in prirejeni za uradno izdajo na studijskem albumu. Takšne podaljšane verzije so se vrtele navadno v nočnih disko klubih širom planeta. Depeche Mode v tem niso bili edini. To so počele vse tiste skupine, ki so krojile vrhove popularnih glasbenih lestvic v osemdesetih. Od Duran Duran do New Order.
Z dobo digitalizacije je seveda 12. inčni vinil izgubil svoj osnovni namen, saj se je razširila opcija, da ustvariš poljubno število različnih verzij ene in iste skladbe. Preprosto. Če ti kaj ni všeč zbrišeš, ali pa poljuben vzorec preprosto prilepiš poleg. Glavni akterji takšnega prestrukturiranja originalov so postali DJ-ji. Od prve izdaje Depeche Mode remiksov je preteklo sedem let. Ta razkorak v varčevanju s časom in denarjem se je v tem obdobju še poglobil in na novi izdaji sploh ni več najti remiksov verzij skladb s strani skupine Depeche Mode, ali ponovno odigranih verzij. Tudi ta nadaljevanka prvega dela iz leta 2004 vsebuje skrajšano in razširjeno verzijo. Prva je enojni CD, druga je trojni CD. V roko mi je prišla “oskubljena” verzija, torej enojni CD, zato se osredotočam nanj.
Trinajst novih remiksov, ki jih vsebuje izdaja z enim CD-jem, je močneje zastopanih s skladbami zadnjih dveh studijskih dosežkov in sicer “Playing The Angel” (2005) in “Sounds Of The Universe” (2009). Tu je bistroumna in nadvse dobrodošla popestritev s predelanim materialom prvenca “Speak And Speel” (1981), ki je zastopan s skladbama Tora!Tora!Tora! in Puppets. Tu je še otvoritvena Dream On (“Exciter”, 2001) in pa hiti Personal Jesus, Never Let Me Down Again ter Everything Counts.
Medtem, ko je ta izdaja za večino oboževalcev Depeche Mode verjetno bogoskrunstvo, pa jo boste sprejeli z odprtimi rokami prijatelji svobodnjaštva v elektronskem eksperimentiranju dance glasbe. Vse skladbe so slečene in prestrukturirane, posamezni stvarniki novih verzij, pa so seveda vdahnili točkam te izdaje svoj umetniški dotik “DJ-jevstva”.
V grobem lahko razdelimo skladbe na dva pola. Tiste, ki nosijo izrazito izpostavljeno plesno ritmiko z navitimi basi (Dream On, Everything Counts, Never Let Me Down Again, John The Revelator) ter tiste, ki sicer opasane s čvrsto “trippy” ritmiko, posedujejo v aranžiranju poudarjeni dotik vodilnih melodičnih fraz. Personal Jesus je v tem primeru skladba odličnega sožitja obeh aspektov. Izvirnik, ki deluje zlovešče agresivno, je v prestrukturiranju remiksa doživel izredno prijetno in nalezljivo zmes lahkotnih vzorcev, ki objemajo Gahanov vokal. Ni čudno, da je ta verzija, ki se lahko pohvali z višjo mero melodičnosti in fludinosti, glede na original, izšla že dva meseca pred uradno izdajo albuma v obliki predstavitvenega singlea.
Vrhunci izdaje so njeni odkloni. Kot prvi izstopa remiks pesmi Peace. Ta remiks je neprimerljiv z ostalimi. Vodijo ga živi godalni aranžmaji, preko katerih je položen Gahanov vokal. Brez ritmične podloge vzorčenja. Tako dobi pridih priredbe. Odklona izdaje in to izjemno pozitivna, sta tudi remiksa obeh skladb studijskega prvenca “Speka And Spell”, ki sta glede na izvirnika komaj prepoznavna. Mojstrska preobleka dokazuje, da sta obe skladbi prestali preizkus časa. Remiksa delujeta moderno, sveže, vznemirljivo, z jasno izpostavljenim dotikom artistične samobitnosti avtorjev in zategadelj neizmerno privlačno. Obe skladbi odlično sobivata z remiksi precej mlajših bratov in sestra, ki zapolnjujejo to izdajo. Puppets nosi prav tako občutek priredbe. Deluje kot bi Royksopp posneli svojo verzijo te skladbe in zaposlili na vokalu Davea Gahana. Tistega z začetka osemdesetih. Mojstrsko!
Otvoritev z Dream On v danem remiksu izgublja svojo funkcijo, da bi pritegnila poslušalca k sebi, saj ne zapusti posebnega vtisa. Gahanov vokal je podložen večinoma z golo ritmično zanko, kar je kanček premalo. In Chains v nadaljevanju, ki poseduje podoben osnovni ritem uporabljen v Dream On, a skombiniran z dodatno ritmično zanko (ta razbremenjuje ostrino osnovnega “beata”, ki vodi komad, a hkrati zapolnjuje zvočni spekter), deluje v končnem učinkovanju “na prvo poslušanje” precej bolj grabežljivo in popadljivo, zato bi funkcioniral tudi učinkoviteje na poziciji otvoritve te izdaje. Album se dejansko zato začne dvigovati šele z drugo točko. Odličnim remiksom skladbe Personal Jesus.
Manj posrečeni trenutek te izdaje je Never Let Me Down Again. V njem absolutno prednjači čvrsti ritem, ki sicer učinkuje hipnotično, a v mnogoterih repeticijah zaradi “opranosti” in filtriranosti že prav nadležno. Ta občutek je prisoten tudi na remiksu skladbe Everything Counts. Glavnina vzroka za tak končni učinek, pa leži v dejstvu, da sta obe verziji pravzaprav povsem brez vokalov. Dosežen je nasprotni učinek. Everything Counts, v izvirniku izjemno melodičen in nalezljivi hit zimzelen, je v remiksu iz povsem drugega testa.
V takšnih presunljivih, a v veliki večini silno duhovitih in posrečenih preoblekah, se Gahanov vokal obnaša drugače, kot v svojih izvirnikih in daje vsebini remiksov povsem drugo dimenzijo ujetih vzdušij.
Trojna verzija je nuja vseh zagrizenih ljubiteljev elektroske rave hipnoze, saj vsebuje cvetke prereza celotne diskografije. Obenem se na trojni CD izdaji nahajata preoblečeni verziji skladb Behind The Wheel Vincea Clarkea in drugačna verzija In Chains (glede na tisto, ki jo vsebuje izdaja z enim CD-jem). To je prispeval Alan Wilder. Torej dobite z nakupom trojne verzije, ki stane nekaj evrov drobiža več, še verziji dveh bivšoih članov Depceche Mode. Če želite priti zadevi do dna, si omislite razširjeno izdajo s trojnim CD-jem in skupno 33. skladbami. Ne. To niso le neprepoznavni klubski instrumentali! Zato se oboževalcem pravih Depeche Mode ni treba ničesar bati, saj deluje vsebina izdaje “Remixes 2: 81-11”, ob vsem duhovitem prestrukturiranju, še vedno dovolj “Depechemodeovsko”.
Zasedba
Depeche Mode
različni izvajalci
Produkcija
različni
Seznam skladb
1. Dream On (Bushwacka Tough Guy Mix Edit)
2. Personal Jesus (The Stargate Mix)
3. Suffer Well (M83 Remix)
4. John The Revelator (UNKLE Reconstruction)
5. In Chains (Tigerskin’s No Sleep Remix Edit)
6. Peace (SixToes Remix)
7. Tora! Tora! Tora! (Karlsson and Winnberg Remix)
8. Never Let Me Down Again (Eric Prydz Remix)
9. I Want It All (Roland M. Dill Remix)
10. Wrong (Trentemøller Remix)
11. Puppets (Röyksopp Remix)
12. Everything Counts (Oliver Huntemann & Stephan Bodzin Mix)
13. A Pain That I’m Used To (Jacques Lu Cont Remix)
