Avtor: Aleš Podbrežnik
Izvajalec: Lizards, The
Založba: Hyperspace Records
Izid: year
Trajanje: 55:01
Ocena: 4/5
Devet let premora med zadnjim in novim studijskim albumom je za ameriške starokopitne rockerje The Lizards obilni časovni interval, če odštejemo album priredb »Archeology« izdan leta 2009. Postava skupine je po vsem tem času ostala nespremenjena. Kombinacija odličnih in prekaljenih glasbenikov, ki so usekani na zapuščino stare šole rock’n’rolla in so se med drugim kalili v skupinah Black Sabbath, Blue Öyster Cult, Rainbow, Cactus, Riot in Masterplan, se tudi na novem albumu prebija skozi težko kotaleče kitarske fraze. Kompozicije variirajo med neposredno surovo rock’n’roll in blues rockovsko izpovednostjo, do bolj kompleksnih trenutkov, ki se lahko pečajo tudi z elementi progresivnega rocka.
Predvsem bodo tudi ta album, tako kot predhodne, hitro vzeli za svoje in jih posvojili ljubitelji stare rockovske šole. Slog, pa tudi izjemno surov energičen in živ zvok, ki ga pooseblja tudi novi album, vzbuja nemalo simpatij z likom in delom zasedb, kot so Led Zeppelin, starejši Whitesnake, pa tudi Cactus in Vanilla Fudge.
Atmosfera albuma je mračna, elementi psihadeličnosti pa so prav tako zaznavni, prav zavoljo kombinacije grmečih kitarskih riffov, mastnega Gibson zvoka, ki se učinkovito peča z aranžmaji klaviatur, ki zajemajo vključke piana, čokatih Hammond linij, do temnih zvokov sintetizatorja.
Bend je pristopal k aranžiranju celovito. Zadržal je vso elementarno energičnost živega in organskega zvoka ter ga učinkovito prelil na »snemalne trakove«, to je CD. Plejada posebnih gostov izhaja iz prijateljevanja skupine The Lizards na skupnih turnejah. Ti glasbeniki so Vinnie Moore (UFO), ki prispeva solaže na skladbi Crush (roko na srce, niso prav nič posebnega), nadalje Frank Marino (Mahagony Rush), David Lanik (Sharks) in sam presvetli Glenn Hughes, ki je odpel z Mikeom DiMeom vokalne duete za verjetno kar najboljšo skladbo albuma prav v njegovem zaključku, imenovano Miracle Man. Slednjo je Glenn Hughes sam napisal za ta album.
Rezultat je izredno lep album, ki sicer ne prinaša glasbene revolucije, ali kakršnihkoli deviantnih presenečenj glasbenega avanturizma, pač pa ga je moč razumeti, kot vrsto poklona liku in delu zasedbam iz časov pionirstva, ko je bil rock še mlad in so prihajali v glasbeni posel le pravi in iskreni glasbeni talenti, polni velikih idej in glasbenega vizionarstva.
Zasedba
Mike DiMeo – vokal, klaviature
Patrick Klein – kitara
Randy Pratt – bas kitara
Bobby Rondinelli – bobni
POSEBNI GOSTJE:
Glenn Hughes – vokal
Frank Marino
Vinnie Moore – kitara
Produkcija
Patrick Klein
Seznam skladb
1. Ton On The One (3:25)
2. Evil Eyes (5:20)
3. Incurable (3:07)
4. Crash (5:55)
5. Crawlin’ King Snake (4:20)
6. In The Pleasure Dome (7:18)
7. Wild West (3:56)
8. Pray For Peace (3:17)
9. The Rat’s ‘N Us (6:21)
10. Turnin’ Me Under (6:31)
11. Miracle Man (5:26)
