Avtor: Peter Podbrežnik
Izvajalec: Ultravox
Založba: Chrysalis Records
Izid: year
Ocena: 5/5
Legendarni novo valovski prvaki Ultravox od leta 2008 odkar se je vnovič združila njihova klasična postava (pevec/kitarist Midge Ure, klaviaturist/violinist Billy Currie, basist Chris Chross in bobnar Warren Cann) na veličasten način nadaljujejo svojo zmagovito vrnitev ‘med žive’. »Return to Eden – Live at the Roundhouse« je dvojni koncertni dokument, ki zaznamuje njihovo ‘vstajenje od mrtvih’. Tako, kot sporoča že njegov naslov, na njem prevladujejo dela iz kultnega albuma »Rage In Eden« (1981), medtem ko ne pozabijo izvesti tudi številne zimzelene iz nepozabnih studijskih mojstrovin kot so »Vienna« (1980), Quartet (1982) in »Lament« (1984), se pravi klasičnih albumov iz Urejeve ere, ko so se Ultravox nahajali na svojem artističnem in komercialnem vrhuncu.
Urejeva vokalna forma je skozi celoten koncertni posnetek fenomenalna, kot da se ne bi prav nič postaral, medtem ko Currie kraljuje z neukročenim polaganjem sintetizatorskih tekstur s pomočjo katerih Ultravox ustvarjajo svoj značilen simfonično-epski melodramatični zvok iz časov, ko je sinthpop vladal na vrhovih radijskih lestvic. Izvedbe posameznih zimzelenov so kar se da zveste studijskim izvirnikom z minimalno solistično improvizacijo ali dvema. Prvi disk odprejo z inštrumentalno »Vienna« klasiko »Astradyne« na kateri se najboljše občuti prej omenjeni Curriejev talent za grajenje veličastnih, sintetično začinjenih ambientov, medtem ko energični hit »Passing Strangers« pod Urejevim karizmatičnim vokalnim poveljstvom in udarnim kitarskim rifom dvigne vzdušje še za eno stopnjo navzgor.
Legendarni škotski pevec in kitarist, ki po potrebi pomaga Currieju pri sintetizatorskih nalogah, vokalno še bolj zablesti na mračnem art pop rockovskem biseru »We Stand Alone« na katerem je moč zelo dobro občutiti tudi masivno slojevitost Cannovih bobnarskih prehodov. Curriejeve sintetizatoske mojstrovine se tudi tu večkrat prebijejo v vlogo glavne ritem linije. Skrivnostno-mračni inštrumental (z občasno, prihuljeno naracijo) »Mr. X« na katerem dominira prostrano sintetizatorsko kraljestvo, brez uporabe kakršnih koli sodobnih digitalnih pripomočkov, skozi dramatično ambientalno stopnjevanje predstavlja še en zmagovit časovni povratek v osemdeseta. Currie si, medtem ko ga na sintetizatorjih za kratek čas nadomesti Ure, privošči tudi gastronomsko violinsko solažo.
Ambientalno nič manj pretresljivo dramatična in kar se da dosledna studijskima izvirnikoma sta tudi nepozabna zimzelena »Visions in Blue« ter »The Thin Wall«. Na slednjem ob epskem pretakanju sintetizatorskih slojev zablesti tudi rockovska plat Ultravox, saj si Ure nekajkrat dobro pretegne prste na električni kitari. Ultravox iz sekunde v sekundo tega odličnega koncertnega dokumenta dokazujejo, da so še vedno mojstri ustvarjanja veličastnih, epskih vzdušij s pečatom neke davno minule ere. Novo valovska mrakobna zadušnica »I Remember (Death In the Afternoon)«, kjer vladajo ledeno hladne sintetizatorske teksture ob podpori nasršenih kitarskih fraz in odlično tempiranih bobnarskih prehodov, je še eden izmed vrhuncev te koncertne izdaje. Naslednji klasiki v tem večeru, distopični »Rage In Eden« in veličastno-epski »Lament«, sta prav tako izjemno zvesta melodramatičnima izvirnikoma in sta kot taka pravcati balzam za ušesa.
Na drugem disku se nahajajo njihovi največji hiti, katere skrbno privarčujejo za zadnji del koncertnega nastopa, ko se vzhičena publika začne že resno sliniti ob dejstvu, da tisto najbolj ‘razvpito’, sploh še ni prišlo na vrsto. Za dobre vice vselej razpoloženi Ure vmes spregovori o tem, da so se člani skupine pred šestimi meseci, ko je padla odločitev za koncertno turnejo, najbolj bali, da se pod odrom ne bo pojavil nihče. Ultravox začnejo ljubitelje velikih hitov dražiti z odlično verzijo »Lament« zimzelena »One Small Day«, katera bo vse nostalgike v trenutku vrnila nazaj v osemdeseta, na kar sledita še dve »Rage In Eden« klasiki, ultra-dramatična ‘kibernetična’ poslastica »All Stood Still« in eksistencialistična žalostinka »Your Name (Has Slipped My Mind)«.
Od tu naprej v zaporedju sledi elitni nabor njihovih najbolj priljubljenih klasik. Nepozabni hiti »Vienna«, »Reap The Wild Wind« in »Dancing With Tears In My Eyes«, kjer se publiki od vzhičenja čisto zmeša, že dolgo po nastanku studijskih izvirnikov niso zveneli tako dobro. Nič manj razgreto vzdušje je prisotno tudi med fenomenalnima verzijama legendarnega »Quartet« epa »Hymn« na katerem pri refrenu sodeluje tudi publika in »Vienna« hita »Sleepwalk«. Ultravox nato vse skupaj zaključijo z nepozabno novo valovskim/neo prog rockovskih hibridom »The Voice«, ki pod isto streho še danes navdušuje vse ljubitelje novega vala in neo prog rockovskih skupin kot so Fish era Marillion, IQ, Pallas in Twelfth Night.
»Return to Eden« predstavlja zmagoslavno vrnitev ene najbolj imenitnih novo valovskih skupin osemdesetih v njihovi klasični postavi za katero se med posameznimi izvedbami priljubljenih klasik zdi kot, da se ne bi v tridesetih letih niti malo postarala. Ta odlični koncertni posnetek, katerega zaznamuje tudi perfekcionistična produkcija, je nazoren dokaz zakaj so Ultravox že kmalu po vrnitvi, kljub vztrajnim zanikanjem, da ustvarjajo svež material, zmogli dovolj interesa in moči za nov studijski album z naslovom »Brilliant« (2012), njihov prvi studijski dosežek z Urejem po letu 1986.
Zasedba
Midge Ure – vokal, kitara, sintetizator
Billy Currie – klaviature, violina
Chris Cross – bas kitara, sintetizator
Warren Cann – bobni
Produkcija
Ultravox
Seznam skladb
CD1
1. Astradyne
2. Passing Strangers
3. We Stand Alone
4. Mr. X
5. Visions in Blue
6. The Thin Wall
7. I Remember (Death in the Afternoon)
8. Rage in Eden
9. Lament
CD2
1. One Small Day
2. All Stood Still
3. Your Name (Has Slipped My Mind)
4. Vienna
5. Reap The Wild Wind
6. Dancing With Tears In My Eyes
7. Hymn
8. Sleepwalk
9. The Voice
