Pesem, sonet Sonce nad oblaki, je bil prvič objavljen novoletni številki rudniškega glasila Rudar, v Velenju, 30. decembra 1981. Koncept za pesem je nastal med službo, 400 m pod zemljo v rovih velenjskega rudnika.
Kljub temu, da gre za zgodnje pesniško delo Petra Rezmana in sicer v formi, ki jo je v svoji kasnejši poetiki popolnoma opustil, je ta pesem ostala trdno zasidrana v njegovem opusu rudarske poezije. Tako je izšla l. 1983 v antologiji Slovenske rudarske pesmi, kot tudi v njegovem pesniškem prvencu l. 1985 z naslovom Pesmi iz premoga.
Avtor sonet po vseh teh letih še vedno ceni kot kvaliteten pesniški izdelek, zato je na vabilo Boruta Gombača poslal pesem na razpis v projektu Rokerji pojejo pesnike. Tu je padla v oči in dušo ustvarjalcu Samu Budni, s katerim sta naredila manjšo adaptacijo pesmi za njeno uglasbitev.
Pesem vsebinsko polni občutek izkoriščanja rudarskega dela, a v optimistični noti. Tako kot je nad vsakim oblakom vedno sonce, tako se rudar vedno vrača iz teme v svetlobo.
