Avtor: Rok Klemše
Izvajalec: Poverty's No Crime
Založba: Inside Out Records
Izid: year
Dobra štiri leta je minilo od zadnje izdaje nemških progresivnih veljakov Poverty’s No Crime, The Chemical Chaos (2003). Kreativni odmor je fantom še kako dobro del – Save My Soul je zelo verjetno najsvetlejši trenutek njihove petnajstletne kariere.
Poverty’s No Crime so živ dokaz, da je lahko tudi progresivni metal zelo dostopen in lahko poslušljiv, kar je najbolj pogosta kritika tega žanra. Nemški kvintet je tehnično vsekakor še kako podkovan, a hkrati znajo napisati odlične melodije, premišljene kompozicije, ki se ne zanašajo na prepogoste tehnične izlete in povrh vsega ponudijo še inteligentna besedila. Pretencioznosti, ki jo lahko očitamo marsikateri progresivni zasedbi Poverty’s No Crime ne poznajo, prav nič drugače ni tudi na Save My Soul, saj gre za dobro premišljen, raznolik in predvsem navdušujoč izdelek.
Novi izdelek sicer ohranja poznan Poverty’s No Crime zvok, ki bi ga lahko opisali kot Threshold srečajo Vanden Plas s primesmi Opeth in Dream Theater delov, a se pozna, da je Save My Soul verjetno njihova najbolj zrela plošča. Fantje so dozoreli kot posamezniki in kot bend postali še močnejši! Plošča Save My Soul se vrti okrog tem, ki se dotikajo temačnih plati človeške duše – jeze, žalosti, obupa, strahu. Teme so odlično prenešene v glasbo, saj le-ta stopa med svetlobo in temo. Temo, ki jo opišejo žagajoče kitare, stacatto riffi, agresivne solaže in atmosferične klaviature, in svetlobo, ki jo pričarajo melodične pasaže, harmonije, akustične kitare in nežnejše klaviaturski ritmi. Prav tu se skriva ideja plošča, ki opozarja na to, da moramo tudi najtežje trenutke življenja preproditi. Na koncu namreč vedno čaka luč. Res je, ideja ni prav najbolj sveža, a v glasbo je dobro prenešena.
Čeprav Save My Soul prežema temačna, agresivna atmosfera, se plošča ne predaja tem temačnim občutjem, saj jih osvetlijo lahkotnejši trenutke, ki se skrivajo predvsem v fantastičnih, spevnih in melodičnih refrenih. Prav to odlično ponazori že začetna skladba Open Your Eyes, ki sledi povsem nepotrebnemu, a na srečo kratkemu Intru, saj nas v ploščo uvedejo strahoviti, agresivni staccato riffi, utrip pa umiri odličen refren, ki gre hitro v uho. Inštrumentalni virtuoznosti Nemcem ne gre oporekati, saj jo dokazujejo vseh 53 minut albuma, piko na i pa doda odlični vokalist Volker, s specifično barvo glasu doda komadov povsem novo atmosfero. Čisti dokaz je naslovna skladba Save my Soul, vokal, prelepe melodije in ostri riffi naslikajo res čudovito sliko. Poverty’s No Crime še nikoli niso zveneli tako živo! Potencialni hit se skriva v odlični, netipični baladi The Key to Creativity, ki se ponaša s čustveno vokalno predstavo, prelepimi akustičnimi melodijami in ponovno nalezljivimi refrenom. Poverty’s No Crime si v The Torture privoščijo še eksperimentalni izlet z nizko uglašenimi kitarami, ki zvenijo skoraj doomovsko, in tako ustvarijo zloveščo atmosfero nad katero bdi visokoleteči Volkerjev vokal. Zaradi inštrumentala Spellbound se zna progresivcem pocediti kakšna kapljica sline. Vsekakor gre za fantastično delo, ki pa na trenutke žal preveč spomni na Dream Theater, a na srečo vsaj na njihove najboljše trenutke. Boljše kot z epsko, devet in pol minutno mojstrovino Break The Spell, se album ne bi mogel končati, saj nam še za konec povsem vzame sapo.
Save My Soul ni nova revolucija progresivnega metala, a gre za zelo prijetno presenečenje in eno boljših izdaj progresivnega metala letošnjega leta, ki lahko kosa tudi z izdajami velikanom Dream Theater, Symphony X in podobnih. Revščina ni zločin, zločin pa bi bilo spregledati ta album.
Zasedba
Volker Walsemann – vokal, kitara, klaviature
Marco Ahrens – kitara
Heiko Spaarman – bas kitara
Andreas Tegeler – bobni
Jörg Springub – klaviature
Produkcija
Poverty’s No Crime
Seznam skladb
1. Intro 00:37
2. Open Your Eyes 04:51
3. Save My Soul 06:27
4. End In Sight 03:55
5. The Key To Creativity 05:33
6. In The Wait Loop 06:47
7. The Torture 03:59
8. Spellbound 06:06
9. From A Distance 05:56
10. Break The Spell 09:24
