Avtor: Rok Klemše
Izvajalec: Brutality
Založba: Racket Records
Izid: year_month
Trajanje: 39:41
Ocena: 4.5/5
Floridska Tampa je za death metal to, kar je Birmingham za metal nasploh. Meka ameriškega death metala je dom takšnim velikanom žanra kot so Morbid Angel, Obituary, Monstrosity, Deicide, Atheist, poleg tega pa je Tampa tudi dom legendarnega studia Morrisound kjer so nastale večne klasike kot so Death – Human, Deicide – Legion, Atheist – Unquestionable Presence, Pestilence – Testimony of the Ancients, Obituary – Slowly We Rot in neštete druge. Znajo pa iz Tampe presenetiti tudi bendi iz »srednje lige«, ki so ostali v senci svojih sodobnikov in eni takih so vsekakor Brutality.
Brutality so leta 1993 izdali izjemen, a žal spregledan prvenec Screams of Anguish, tudi nadaljnji studijski poskusi so bili več kot dobri, a v poplavi death metala koncem osemdesetih in začetkom devetdesetih so se Brutality izgubili kot Odisejeva Argo. Le da njihova odisejada ni trajala le desetletje, temveč debelih dvajset let. Toliko je namreč minilo od izida zadnje studijske plošče In Mourning, a Brutality so dokaz, da jim leta neaktivnosti niso škodila. Sea of Ignorance namreč že v prvih trenutkih pokaže, da so Brutality v letu 2016 neizprosna uničevalna sila, ki te pokosi kot horda Mongolov ali udarni val eksplozije jedrske bombe. Sea of Ignorance ni le perfekten šamar starošolskega death metala; ne, Brutality so mnogo več kot le nostalgični napad, saj material na albumu logično smrdi po floridskem death metalu, a death metal že lep čas ni zvenel tako izpiljeno in dodelano ter hkrati peklensko, surovo in brutalno.
Brutality so to pot mislili na vse, v prvi vrsti pa na komad in rif. Slednji so raznoliki in mogočno kot že dolgo ne, prvi pa razdelani, samostojno stoječi monoliti epskega death metala. Pristop benda je na Sea of Ignorance obenem tehničen in kompleksen, a hkrati v strukturi komadov jasen in izrazit, piko na i pa dodajo monumentalni refreni, še bolj pa popolna kombinacija udarnosti in melodije. Izzivam, da letos najdete boljšo kombinacijo le-teh kot to v masivni zveri 48 to 52, verjetno najboljšemu trenutku albuma in komadu, ki ga bo težko izriniti s prestola najboljšega death metal komada 2016.
Izjemen zvok je zaslužen za to, da tako inštrumenti kot vokali vase, kot črna luknja, posrkajo vse okrog sebe. Vključno s poslušalcem. Dolgoletni kitarist Jay Fernandez je iz svojih prstov stisnil bržda najboljše rife in solaže svoje kariere, novinec Ruston Grosse je za bobni zverinski in hudičevo pester, bas Jeffa Acresa se okrog kitarskih rifov in bobnov zvija, ovija in polzi kot kakšna Lovecraftovska lovka, dvojni vokalni napada Acresa in Scotta Riegela pa je dinamičen, barbarski in surov, a obenem razumljiv in razločen. Pravzaprav ima Sea of Ignorance zgolj eno napako – levji delež časa albuma si namreč odreže, sicer spektakularno izvedena, priredba Bathory klasike Shores In Flames. Čudovito se v njej s čistimi vokali Quorthonu pokloni Fernandez, a viking black metal himna, pa čeprav si jo Brutality stilsko prilagodijo, nekoliko premočno izstopa.
Sea of Ignorance je izdelek, ki bi moral bend zavihteti v prvo ligo death metala. Do tega verjetno ne bo prišlo, bi pa moral biti prvi studijski album Brutality po dvajsetih letih, še kako glasno opozorilo, da so kultni floridčani še kako živi in žejni krvi. Sea of Ignorance je prvinska zver, ki opomni zakaj je death metal tako mogočna glasbena zvrst, je testament o tem, kako mora zveneti old-school death metal bend v moderni dobi in je album, ki te po štiridesetih minutah pusti v lužici krvi, kot bi te s svojo Lucille obdelal Negan iz The Walking Dead.
Zasedba
Jeff Acres – bas, vokal
Jay Fernandez – kitara
Scott Reigel – vokal
Ruston Grosse – bobni
Produkcija
Jarrett Pritchard in Brutality
Seznam skladb
1. Sea of Ignorance
2. 48 to 52
3. Fatal Cure
4. Tribute
5. Perpetual Resolution
6. Barbarically Beheaded
7. Shores In Flames (Bathory)
8. End of Days
