Izvajalec: Enigma
Založba: Virgin Records
Izid: year
Michael Cretu in njegova Enigma sta na sceni že kopico let. Kdo se ne spomni njegovih dodatkov v obliki gregorijanskih koralov in njegove pevke in dolgoletne spremljevalke Sandre. Prav tako so v anale pop glasbe zapisane uspešnice kot so Mea Culpa, Return To Innocence in še več bi se jih našlo
Ne glede na to kaj si kdo misli o Enigmi, Michael Cretu je zelo vpliven glasbenik in je svoje lovke stegnil celo do takšnega imena kot je Mike Oldfield, ki je tudi sam znan kot vzornik mnogim drugim izvajalcem. Osebno Enigme, ne elektronskih projektov Mikea Oldfielda (pri katerih so do neke mere opazi vpliv Enigme), v tem stilu ne cenim preveč. V elektronski glasbi se je v podtalju dogajalo še veliko več zanimivega, bilo je že veliko izvajalcev, ki so znali še bolje mešati žanre kot Cretu in Oldfield, a Enigma je pač postala slovito ime.
Na albumu se ne zgodi nič pretresljivega. Tipični elektronski ritmi kombinirani s tokrat nekoliko več klasike kot poprej, dosti pa je zopet glasbe iz vsega sveta, takoimenovane “world music”. Lahko bi rekli, da gre za “chill out”, ambientalno glasbo. To ni “težka” elektronska glasba, temveč precej lahkokategorna in lahko prebavljiva tudi za ljudi, ki elektronske glasbe v glavnem ne marajo. Cretu ima spet nekaj zanimivih vokalnih gostov, še posebej se opazi doprinos čistih in lepih ženskih glasov, ki albume Enigme krasijo že vse od začetka, ko ja na albumih pela takratna Cretujeva žena Sandra. Tudi melodije so spet tipično spevne in tekoče, vendar pri Cretuju že vse zveni tako rutinsko in brez srca, tudi ko so pesmi bolj čustveno nabite. Možakar točno ve kaj mora storiti, da bo “zrajcal” množico.
Nov album Enigme ni nič spektakularnega, je pa ponovno dovršeno skomponiran in izpiljen do vsake potankosti. Možakar je očitno perfekcionist. To se pozna tudi pri izredno čisti, skoraj sterilni produkciji. Album mogoče res nima veliko srca (čeprav vsebuje kar nekaj čustvenih melodij), vendar pa si glasbenik takšnega kova zasluži pozornost in spoštovanje. Ta album je pričakovano dober in pričakovano nič več kot to. “Better safe than sorry”, bi rekli angleži. In tako je album zelo “ziheraški”.
Zasedba
Michael Cretu – vsi instrumenti, vokali, sampli
Gostje: Andru Donalds, Nikita C., Sebastian C., Nanuk, Margarita Roig
Produkcija
Michael Cretu
Seznam skladb
1. Encounters 3:12
2. Seven Lives 4:25
3. Touchness” 3:35
4. The Same Parents 5:19
5. Fata Morgana 3:23
6. Hell’s Heaven 3:51
7. La Puerta del Cielo 3:28
8. Distorted Love 4:11
9. Je T’aime Till My Dying Day 4:18
10. Déjà Vu 2:56
11. Between Generations 4:30
12. The Language of Sound 4:20
