Avtor: Peter Podbrežnik
Izvajalec: A.C.T.
Založba: Inside Out Records
Izid: year
Ocena: 3/5
Švedski art rockerji A.C.T. vsekakor lepo napredujejo v svojem razvoju, čeprav s svojim glasbenim izrazom ne prinašajo kaj posebno novega in zvesto nadaljujejo izročilo sofisticiranega prog rocka kakršnega so zastavili že njihovi vzorniki kot so denimo Saga, Queen, Rush, ELO, It Bites, itd. Že po nekaj poslušanjih ”Silence”, njihovega čertega albuma, sem ugotovil opazen napredek od prejšnjega albuma “Last Epic” (2003) kot tudi od prvenca “Today’s Report” (1999), čeprav bazična formula njihovega glasbenega izraza ostaja nespremenjena. Čeprav je bil omenjeni prvenec na zavidljivi kakovostni ravni, si ne bi nikoli mislil, da bo ta majhna skupina iz švedskega mesta Malmö kdaj prilezla tako daleč. S “Silence” jim je uspel dosežek, ki je skoraj na mejah predstavljivega za zvrst glasbe, ki jo igrajo saj so se z njo uvrstili na visoko 4. mesto na domačih glasbenih lestvicah. V čem je recept njihovega nenadnega uspeha po letih precejšne obskurnosti?
Tako kot večino modernih švedskih prog rockovskih skupin tudi A.C.T. odlikuje dobra tehnična podkovanost, posedovanje usklajenega in izostrenega občutka za pisanje večine svojih del in odlična produkcija. Tudi tokrat so klaviature in vokali zelo kakovostni, edina pripomba leti na delo basista Petra Aspa, katerega prispevek pogosto ostaja v ozadju ostalih članov, nekoliko tudi zaradi načina produkcije. Zvok skupine je tudi tokrat zelo bogat ter dinamičen in nikdar se ne zgodi, da bi posebej izstopal posamezen inštrument za kakšne daljše solistične ekspanzije, kjer bi posameznik reklamiral svoje spretnosti.
Nasplošno je “Silence” zelo melanholičen album. Na njem je skupina še povečala število del, ki vsebujejo violine. Skupina uporablja več orkestralnih pasaž kot kdaj prej in končen rezultat je precej dober. Prav tako je njihov zvok še bolj melodičen kot sicer in po površnih poslušanjih bi človek rekel celo, da so se poenostavili ter da s tem hočejo ugajati širšim množicam. Kljub temu pa po podrobnejših poslušanjih izkušen poslušalec zazna, da ima skoraj vsako delo kompleksno zasnovo in vsebuje številne progresivne elemente, čeprav ne gre za progresivni rock v pravem pomenu besede. Tudi tokrat jim je uspelo dobro uskladiti svoje spogledovanje tako s progresivo, popom kot tudi melodičnim metalom. Mogoče se ponekod pogreša malo več energičnosti saj se ob naboru vseh teh ušesu prijetnih melodij pozabi na kak ostrejši kroše, denimo na kitari. Čeprav je Ola Andersson odličen kitarist je na tem albumu v tem pogledu nekoliko zapostavljen. Skladb na albumu je veliko, kar devetnajst, izpostavil bom le najbolj zanimive. Otvoritveni “Truth In Pain” je okusna stvaritev saj vsebuje dobro dinamiko, odlično kitaro, ki za seboj nese verze in zanimivo interakcijo med klaviaturami in kitaro na koncu skladbe. “Puppeteers” vsebuje ženske spremljevalne vokale, ki gradijo na vzdušju. “This Wonderful World” ima številne dobre orkestralne aranžmaje, odličen refren in izjemen pretok. “Out Of Ideas”, kjer pridejo nekoliko do izraza tudi elementi funka, vsebuje okusno kitarsko solažo. “Hope” bi na kratko lahko opisal tudi kot progresivni pop metal ob katerem bi znali uživati številni ljubitelji vseh treh žanrov. Kogar ne bo motilo, da Herman Saming s svojim dokaj unikatnim in nenavadnim načinom petja v nekem trenutku zveni kot odrasla oseba, v drugem trenutku pa kot kak osemletnik bo užival v njeni umetelni melodiki. “Into The Unkonown” je še ena zelo dobra stvaritev, ki je tako kot večina ostalih del na albumu zelo popovsko usmerjen vendar po zaslugi vokala, dokaj surove ritem linije in izjemnih pasaž na kitari vsebuje tudi mnoge elemente, ki so sicer lastni progresivnemu metalu. Epski “Useless Argument” vsebuje tudi nekaj spogledovanja z glasbenim izrazom Queen. Večina ostalih del sicer ima svoje specifične, zanimive trenutke vendar prav posebej ne izstopajo od utečene formule popa s progresivnimi elementi. Kakšnih dolgočasnih stvaritev, ki so gor zgolj zaradi zapolnitve prostora na albumu ni. Stvaritve od enajste do zaključne skladbe tvorijo epsko, kvazi-konceptualno suito “Consequences [The Long One]”, ki vsebuje kar nekaj vrhuncev albuma. “Memory To Fight” je denimo eno izmed tistih del, ki je vsekakor vredno cene albuma.
Če so vam bili všeč njihovi prejšnji albumi, vam bo všeč tudi “Silence”. Še enkrat gre pohvala tako klaviaturistu kot kitaristu, okusnim melodijam, bombastičnim vokalnim harmonijam in dobro zastavljenim aranžmajem. A.C.T. imajo nek poseben čar, ki jih dela zanimive in unikatne tudi za širši krog glasbenega občestva. Ob albumu bodo uživali predvsem tisti ljubitelji progresivnega rocka, ki imajo širok glasben spekter in jih ne moti siceršnji široki most med progresivo in popom kot tudi žanrsko neobremenjeni poslušalci, medtem ko bo za ljubitelje glasbenega mainstreama vseeno preveč zahteven. Prog puristom prav tako odsvetujem, da si kratijo svoj čas z njegovim raziskovanjem. A.C.T. so s “Silence” ponovno dokazali, da so unikatna skupina s svojim “progresivnim popom” in da se s takim pristopom lahko nadejajo uspeha (vsaj v glasbeno razvitih deželah) tudi v prihodnosti.
Zasedba
Herman Saming – vokal & spremljevalni vokal
Ola Andersson – električna & akustična kitara, vokal & spremljevalni vokal
Jerry Sahlin – sinthesizer, vokal & spremljevalni vokal, vocoder
Peter Asp – bas kitara, bas sinthsizer, bas pedal
Thomas Lejon – bobni & tolkala
The Acting Orchestra:
Tomas Ebrelius – violina
Hanna Hajslund Hansen – violina
Catharina Holm – viola
John Löfgren – čelo
GOSTUJOČI GLASBENIKI:
Kenny Sahlin – dodatni glavni vokal (2)
Martin Hedin – jezni kupec (11)
Produkcija
Martin Hedin
Seznam skladb
1. Truth is Pain (4:09)
2. Puppeteers (4:13)
3. This Wonderful World (4:20)
4. Out of Ideas (4:47)
5. Hope (4:29)
6. Into the Unknown (3:55)
7. No Longer Touching Ground (4:11)
8. Useless Argument (4:49)
9. The Voice Within (3:55)
10. Polish, Reduce, and Enlarge (3:55) *
11. Call In Dead (2:51)
Consequences [The Long One]
12. Silent Screams (1:58)
13. Introduction (0:51)
14. The Millionaire (2:10)
15. Joanna (3:09)
16. A Father’s Love (2:32)
17. Memory to Fight (2:43)
18. The Diary (3:10)
19. A Wound that Won’t Heal (4:32)
20. The Final Silence (1:36)
Trajanje albuma: 68:15
