Kraj: Channel Zero (Metelkova) / Ljubljana / Slovenija
Datum koncerta: 22.04.2007
Število obiskovalcev: 100
Cena karte: 10.00€
Druščina iz San Francisca je dokazala, da ne potrebuje spanja, da odigra vrhunski in energičen koncert. Channel Zero so obdržali na nogah več kot dve uri in še so se bili sposobni vrniti za bis. Vidi se, da uživajo v živih nastopih in iz publike črpajo energijo.
Večer se je sicer začel s predskupino Coma Stereo iz Maribora. Gre za zanimivo post-rock zasedbo, ki očitno črpa vplive od skupin kot so Sigur Ros, Mogwai, Godspeed You Black Emperor ter tudi The Cure. Njihov prvi komad je bil zelo obetaven. Začelo se je počasi, z ambientalnimi klaviaturami, potem so se počasi pričele pridruževati kitare in razvila se je izredno dobra in poskočna melodija. A naslednji komadi na žalost niso nadgrajevali tega kvalitetnega uvoda, tako da so sledile pesmi, ki so vse preveč sledile istemu vzorcu. A kljub temu imajo fantje dober smisel za melodiko, potrebujejo le še nekoliko več domiselnosti in manj ponavljanja.
Ko je odbila enajsta ura, se je v klub Channel Zero nagnetlo kar precejšno število ljudi. Nekaj časa je še trajalo preden so lahko Sleepytime Gorilla Museum začeli, saj so morali še urediti vse zadeve s svojimi neštetimi inštrumenti. Predvsem so zanimiva razna tolkala ter brenkala, ki jih kar pogosto uporabljajo.
Sam uvod mi ni bil ne vem kako povšeči. Začeli so z nekoliko preveč nezanimivim komadom za moj okus. Kmalu so preklopili tudi na metal, kar me je še bolj motilo. A očitno je občinstvo čakalo prav na to, saj so se ravno med bolj divjimi in metalskimi deli najbolj razživeli. In saj v tem je tudi smisel in tako je prav. SGM niso prišli, da bi ustregli meni, temveč so hoteli ustreči čimvečjemu številu ljudi. Ampak sem tudi jaz prišel na svoj račun. Med raznimi bolj divjimi deli so bili tudi zame bolj zanimivi avantgardni trenutki, s kompleksnimi ritmi in čudnimi takti. To mi je bilo že mnogo bolj všeč. Še posebej mi je prijalo, ko je glavno vlogo odigrala odlična violinistka. Na žalost je bilo takšnih segmentov nekoliko premalo in vse preveč je bilo metalskega vreščanja iz grla glavnega vokalista in kitarista. A ljudje so bili zadovoljni in ljudem je treba dati tisto kar si želijo. Kruha in iger! Osebno mi je bil vokalni stil violinistke bolj po godu. Pevca pa je vseeno treba tudi pohvaliti, saj je vseskozi prijazno in smešno komuniciral z občinstvom ter povedal tudi kakšno zanimivo anekdoto.
Koncert mi je bil kar nekoliko predolg, saj sem imel resne dihalne težave, ki mi jih je povzročil precej zakajen klub. Morda je tudi to nekoliko vplivalo na mojo splošno oceno koncerta. A SGM je treba res pohvaliti, saj so ves koncert bili izmerno energični in polni entuzijazma. To, po mojem mnenju, opazi tudi občinstvo, ki se te dobre volje naleze. Resda mi stilsko glasba ni preveč pri srcu, a je bilo kar nekaj zanimivih delov, zaradi katerih se je splačalo obiskati koncert. Sam zvok na koncertu se mi je zdel precej slab, še posebej, če ga primerjam z izjemno čistim zvokom na festivalu v Albiju. A tisto je bil festival z velikim odrom, to pa je bil klub z malo prostora, tako da primerjava nekako ni na mestu.
Sleepytime Gorilla Museum si vsekakor zaslužijo visoke ocene za inovativnost in izvirnost v svoji glasbi, manj kavalitetni se mi pa zdijo kar se tiče samih kompozicij. Nekatere stvari se preveč ponavljajo, nekatere stvari se zdijo nedodelane, le redkokdaj so me resnično prepričali. Je pa očitno, da so tej skupini živi nastopi pisani na kožo, saj znajo občinstvo spraviti na noge in jih v takšnem položaju tudi obdržati.
Na koncu bi pa rad pohvalil še samo prizorišče in Metelkovo na sploh. Metelkova je edino prizorišče, kjer nastopajo nekatere izjemno zanimive skupine, ki morda svetovno niso ne vem kako popularne, a so glede samega mojstrstva v glasbi ravno tako kvalitetne. Kapo dol.
Besedilo: Rok Podgrajšek
Setlista
1. The Companions
2. I
3. Helpless Corpses Enactment
4. Angle of Repose
5. FC: The Freedom Club
6. Ambugaton
7. Powerless
8. Phthisis
9. Ossuary
10. Ablutions
11. Sleep is wrong
ZASEDBA:
– Nils Frykdahl / kitara, vokal
– Matthias Bossi / bobni, tolkala, vokal
– Dan Rathbun / bas, cimbale, vokal
– Moe!Staiano /tolkala, kitara, trobenta, vokal
– Carla Kihlstedt / violina, tolkala, vokal
