Kraj: Orto bar, Ljubljana
Datum koncerta: 18.10.2013
Minuli petek je v Orto baru potekal koncert niza javno pijanskih dogodkov v koncertni organizaciji Umazana Dihurja. Sam dogodek, še eden iz njunih vrst, s katerim sodelujeta v smislu ustvarjanja in ohranjevanja značilno žanrskega, je s solidno obiskanostjo pričal o pomembnosti in neumornosti njunega prizadevanja za ohranitev in razvoj domače (trše zvočne) glasbene scene.
Okoli ure, ki ločuje dan od noči, torej nekje po začetku že utečene kebrovske tehnike omejevanja uporabe alkohola, nam je zagodel mladi zagorski bend The Fallen Idea. Nadobudni trio se je predstavil v obliki polurnega, pretežno priredbenega, glasbenega programa. Moram reči, da solidno preigravajo to, kar naj bi etiketiralo ska-punk – sinkopsko poudarjena, tudi (ne)distorzirana kitara, bas razgibanega izraza ter hitri bobni, okrepljeni z melodičnim vokalom, za katerega lahko rečem, da ni bil slab, tu in tam tonsko neokusen, vendar z gledišča, ki kaže pevčevo sočasno igranje kitare, kar zadovoljiv. Na medmrežju nam predstavljajo singel Brez meja.
Izpostavil bi, da se mladež tipa TFI nemoteno lahko razvija in napreduje ravno ob pomoči tovrstnih javno pijanskih dogodkov, ki že dobro desetletje pomagajo pri ohranitvi (tudi) te, idejno samosvoje ter samostojne, veselsko pankovske različice. Torej bistvo preživetja razmeroma netržnega in pristnega kulturno glasbenega toka, ki se zavoljo svojega razvijanja in obstoja naj ne bi posluževal nečloveških, brutalnih ter izprijenih ultrakapitalističnih nazorov, ki hočeš-nočeš (so)ustvarjajo področja človeškega napredka, vključno s kulturno in glasbeno vejo.
Ob stricih iz ozadja (*nadimensko: Lučko, Tone, Šanki in Dihurko 1, 2 izmenično) sem pri šanku užival pivo za samo 1,9 eura. Ponudba spodnjega šanka kluba (predvsem) za nižje, suženjske pripadnike hierarhije modernega sužnjelastništva lajša neprijetne logistične izkušnje z režimom, sedaj že bivšega minstrstva za R’n’R, kjer je človečnosti, kulturnosti in smiselnosti iz dneva v dan, vse manj in manj. Potrošniški trik? Skoraj zagotovo. Nenadna skrb za malega človeka? Da, v primeru, ko/če je vreden (vsaj) 1,9 eur, odštel sem plačljivo garderobo …
Po kratkem tehničnem preurejanju prizorišča so me prijetno presenetili ljubljanski Spunk On Toast. Trdosržni pankopržneži z ženskim vokalnim doprinosom, ki je osvežujoč in simpatičen. Prav neverjetno je, da punci z nežnostjo glasu uspe botrovati hrupnoizraznemu. Kitarista igrata brezkompromisno, neklišejevski prijemi, ki stojijo in označujejo trdno izvajalskost s podporo kvalitetne ritemske sekcije: bobnarjeva sorazmerna doslednost ter basistovo razgibano igranje na prste, sestavljajo ta izreden up za slovensko trdosrž.-pankoprž. prihodnost. Brez nepotrebnih obkoncertnih nesmislih, kakšnih kvazikomičnih vložkih, ki služijo kot (ne)obvezno koncertno mašilo, podprti s podpirnim materialom za podpiranje, so SOT prav to, kar iščete javno pijanski po duši in promilih, ki (lahko) presegajo meje zakona – to, kar naj bi pankovska tradicija bila, torej trajno iztegnjeni sredinec duhamorečemu in pretečemu sistemu, ki diši po prvovrstnem, konkretnem in nastavljenem dreku! Na tem mestu ostajajoče člane rotim, naj kadrovski problem rešijo in nadaljujejo! Priporočam demo posnetek Farsa demokracije in nujno sledenje SOT (prav tako Joko Ono) ki tovrstnemu panku pri nas vračajo sicer iznakažen in dotrajan izraz.
Da pa ideološko pank ni samo resnoben in v usta pluvajoč odraz z ulice, dokazujejo akcijski junaki domače ska-pankovske scene, v Ljubljani delujoči, Super Action Heroes. Že prihod posameznega akcijskega junaka na oder je, roko na srce, bolj humoren od večine slovenskih komičnih poskusov, ki ljudstvo nasmejé. Batman z Robinom tvori pihalsko/trobilsko sekcijo (trobenta, saksofon), ritemsko več kot zadovoljivo in trdno, sestavljata Spiderman (bas) in Batman (bobni), Flesh pa poleg zamejsko slovenske identitete skrbi tudi za vokal/kitaro, zopet izvrstno. Predvsem sem bil navdušen nad doslednostjo kitarskega igranja ob petju zamejskega Flesha, ki ima v krvi tudi zmožnost nevsiljene in povezovalne/humorne retorike. Če sem prej obravnaval še zelene Posavce, so akcijski junaki popolno nasprotje. Kot pri SOT, tudi tu ansambel zamaskiranih zabavljačev glasbeno stoji, sliši se, da tudi oni, ne glede na svojo nadčloveškost, poprimejo za svoj inštrument in vadijo. Junaki po madcaddiesovsko so torej potencialni glasbeni gostje v Vašem kraju, če rabite žurko in niste del izkoriščevalske množice dobička željnih zadovoljêncev.Uspešen koncert javno pijanskega niza in kot rečeno, veseli za to, kar imamo, čakamo na novo nizovsko izpopolnjevanje v tematskem. Naslednjič z nami, Golliwog, ribniški utemeljevalci trdosrž.-pankopržnega in ostali …
* – nadimki so domišljiske narave, a last realnih entitet. Ne kradi in ne boš ukraden, podpiraj in širi! Strici!
Galerija slik
