Avtor: Aleš Podbrežnik
Izvajalec: Clutch
Založba: Weathermaker Music Records
Izid: year
Trajanje: 48:51
Ocena: 4.5/5
Clutch so jih letos naklestili 20. okroglih let! Ameriška skupina z devetim albumom “Strange Cousins From The West” v ničemer ne preneha navduševati. Ostajajo potentni, navdahnjeni, resnični, nepopustljivi, bogati v unikatu lastnega izraza. Clutch so ena tistih redkih skupin, pojavila se je tik pred vznikom “grunge buma” in ga v širokem loku (k sreči) povsem neboleče zaobšla, razvila pa slog, ki ga ne moreš vtakniti “na prvo uho” nikamor. In tudi deveti studijski album še naprej potrjuje naostrenost mož, ki svojo rock izročilo gradijo na vzmetnicah power blues rocka, v katerega se strogo zajedajo prvine stoner rocka. Nebrušen diamant, jasne prepoznavnosti, edinstvene energije, ki jo premore delovna kemija te zasedbe, je tako v celoti okarakterizirala tudi novi album. Ko preplavi val te edinstvene rock žilavosti poljubnega poslušalca, si ni težko orisati pred očmi kvarteta malopridnih, osmojenih in “zašmiranih” delavcev, ki se znojijo v vročem peklu železarne, kratkih lasišč, višjih čel, gosto bradate poraščenosti, ki jim iz ust vre krepostna zaloga alkoholnih hlapov, konstantne misli stroge perverzije seksualnega porekla, pa jim samodejno dvigujejo nerjaveče mednožno orodje. Da. Clutch so ena redkih skupin, ki ne skopari z znamko pristne erotike v svojem zvoku.
Novost tega Clutch albuma je ta, da na njem ne boste več zaznali zvoka Hammond B3 orgel, ki so bile značilni sopotnik predhodnih treh Clutch albumov. Da pravilno ste ocenili. Clutch so se vrnili k retro energiji zgodnejših albumov, vendar le zaradi bolj poudarjene trdote zvoka, medtem, ko ostaja blues komponenta še vedno silno pomemben gradnik zvoka skupine, bolj kot na ostalih pre-Hammond era albumih.
Kitare tako dobivajo znova več prostora za svoj izrazni Clutch diapazon, ki ga Tim Sult še kako prefinjeno zapolnjuje in z zmagovitimi manevri spretno izkorišča. Surovim riffom dodaja ponekod močan jekleni zvok žmohtne slide kitare (Let A Poor Man Be), spet drugič nadgrajuje surovo betonsko rohnenje primitivnih rock n’ roll stoner riffov s stopicanjem po vah-vah efektih (Algo Ha Cambiado). Kako bogat v svoji preprostosti je Sult, posebej dokazuje njegova iznajdljivost v skladbah, kot je denimo Witchdoctor (ko obrača mikrofonijo sebi v prid, kot zvočno zaveso ozadja) ali Struck Down, ki je v vodilnem motivu predstavlja eno večjih deviacij albuma in pravzaprav enega njegovih vrhuncev.
Otvoritev Motherless Child z brusečim žvenketom akustike, južnega vonja, zapluži že tako nevarno, kot bi povlekel z “britvijo” po dobru, ko zdrvi preko njega riff v utrgano rohneči blues rock napad, ki brez trohice spoštovanja drži ogledalo mizerni usodi ameriškega nižjega sloja. Posmehljivo in z britjem norcev, kar ni sicer odlika ameriške “ozke” pameti. Sicer so Clutch neverjetno surovi v neposrednosti svojega primitivnega, a hkrati rušilnega zvoka. Rušilnega ravno zaradi tega, ker deluje tako resnično, ko se dotakne poslušalca. Zgrabi te in popelje v tej resničnosti v najboljše čase, ko je znal ta danes vsega dobrega dodobra “oskubljeni” planet šokirati in bogatiti z lastnim genijem pionirstva sam Jimi Hendrix in njemu “podobni” heroji.
Clutch so le štirje. A kontrastno razdelano je njihovo “garaštvo”. Doneče tuleč globok in eksploziven zvok bobnov, obogaten z mnogoterimi prehodi, ki dinamični izraz le razpihujejo in mu dodajajo izreden prizvok povampirjene garažne živosti. Kot propeler se zareže v to vsebino pulzivno debela, domala štorasta bas linija, tu so strupeno hreščavi, čokati riffovski plazovi, ki nizajo skozi silno preproste finte mnogotero razgibanost figuracije osnovnih motivov, ki vodijo skladbe. In nenazadnje najpomembnejši element Clutch zvoka, vokal Neila Fallona. Grob, prodoren vokal, togoten, očitajoč, v njem čutiš neusahljivo bolečino, ki vodi pevca v sami izvedbi in podajanju verzov. Voluminozen vokal neverjetne prodornosti, deluje celo, kot bi bil v koži Fallona ujet temnopolti vokalist. Iznajdljivost Sulta je izjemna. Pravzaprav trivialno izviren riff skladbe Minotaur, ki zahteva mnogo repeticij, možakar skorajda preko vsakega kroga odigra nekoliko drugače. Ali blago priduši strune, ali si pomaga z blagim zategovanjem tonov in podobno… A to ni vse. Clutch znajo biti še kako dramatično pogumni in ne obračajo vse obvezno na “zajebancijo”. V to vas popelje nepovratno težaška in neverjetno mračna koračnica Abraham Lincoln, ki kljub enakomernemu kotaljenju ponuja izredno razgibanost razpoloženjskih stanj.
Med skladbami ni kakovostnega nihanja. Vse so po vsebini strogo “klatčevske”, vozijo po liniji vnašanja bluesa in stonerja in človek se znova ne zna odločiti kako v analitično žanrskem smislu ločiti zrno od plevela. In to je največja privlačnost, ki dela Clutch tako unikatne in imenitne v svetu glasbe.
Clutch so tisti delavski težaki, ki se ne bodo ustavili v svoji pridigi. Napolnili vam bodo glavo s stoner blues obešenjaštvom, južnega priokusa, kjer boste poleg penetrativnega in neusmiljenega rožljanja okusili tudi neprikrito dehtenje derivatov alkohola in sočnost erotičnih vzgibov, kar dosegajo fantje le skozi igranje in podajanje verzov. Clutch so goli, ožgani od južnega sonca in ne prenašajo pretvarjanja in skrivalnic. To je namreč glasba za “močnejše”! Dvignila vas bo k višku in stresla, tako navdahnjeno, pristno in iskreno je predstavljena. Nov Clutch album! Tako dober kot vsi preostali. Brez kolebanj, brez slabosti. To naj bi bila vsebina prave rock glasbe. Le za najbolj žilave “rockerje”!
Zasedba
Neil Fallon – vokal, kitara
Tim Sult – kitara
Dan Maines – bas kitara
Jean-Paul Gaster – bobni
Produkcija
J. Robbins
Seznam skladb
1. Motherless Child (4:15)
2. Struck Down (4:23)
3. 50,000 Unstoppable Watts (3:48)
4. Abraham Lincoln (5:58)
5. Minotaur (4:52)
6. The Amazing Kreskin (4:37)
7. Witchdoctor (4:11)
8. Let a Poor Man Be (5:31)
9. Freakonomics (3:21)
10. Algo Ha Cambiado (4:09)
11. Sleestak Lightning (3:47)
