Izvajalec: Free Energy
Založba: EMI Records
Izid: year
Trajanje: 44:15
Ocena: 2.5/5
Free Energy? V 21. stoletju je lahko to le križanec med Cheap Trick klasično rock zasnovo in Jimmy Eat World logiko dojemanja rocka. Veseljaški kvintet, ki ga je prijelo “rockat in rollat”, je to pot derivat mesta Philadelphia (zvezna država Pennsylvania, ZDA). Ko človek zasliši otvoritveni kravji zvonec, ki načne album in prvo (naslovno) skladbo, se za hip ustavi ob pronicljivo šegavem humorju, ki so ga uspeli iztiskati nekoč tako prepričljivo iz sebe Britanci The Darkness. No nadaljevanje skladbe kmalu opusti sleherno upanje na kaj takega.
Free Energy so prešerno ščebetavi škorci, ki jih mama ni povila dolgo tega. Odraščali so brezbrižno s polno ritjo McDonalds hamburgerjev in vsem kar si zaželi otrok v fazi odraščanja in prebijanja skozi leta “teenagerstva” do vstopa v fazo “odraslosti”. Tako so besedila gole brezbrižnosti prej naivna, kot duhovita, norčava, kaj šele nesramna, arogantna ali (bog ne daj) intelektualno provokativna. Glasba je durovsko zasnovana, rockovsko orientirana. V vodilnih motivih ni težko zaznati osladno lepljivih harmonično vokalnih napevov, ki so podedovani še od časa The Beach Boys. Da. Reč sploh ni oddaljena od dejstva, da jo bodo vzljubili vsi, ki poslušate lahkotno orientiran kitarski pop. Čeprav so Free Energy v vsebinskih osnovah zapisani črpanju izročila klasičnega rocka.
Produkcija je odlična in pravzaprav prikaže precej več domiselnosti, kot jo je skupina sama sploh sposobna spraviti skupaj. Znošene rockovske plenice pa skušajo fantje zakriti v produkcijsko preobleko aranžmajev, ki se nanašajo na integracijo pihal in godal. To dejansko uspeva do določene mere poglobiti izraznost vsebine kompozicij, preusmeriti pozornost s klišejsko trivialne in nedoživete uporabe riffovske prežvečenosti. Po drugi plati je tu znova otročavi vokal, ki skuša vsiliti občutek uporniške porogljivosti z nekakšnim punk akcentom, kar pa ostaja šibkejši člen skupine.
Kljub temu uspe kvintetu nagniti tehtnico mestoma v prid prepričljivejši rock pridigi, povzeti po zapuščini klasičnih izvajalcev. Takšni skladbi sta Bad Stuff ali Two Hearts. Posedujeta približek akcentu vokalnega napeva melodij, ki rovarijo po spominih na glasbeni opus Thin Lizzy.
Prvenec ne skriva precej popovske produkcije, kljub omenjenemu “rockanju in rollanju”. Doživite lahko tudi tipični rock n’ roll riff, voden nad ritmom, ki ga poglablja arhaični trik ploska rok. Ob vsej optimistični naravnanosti veselega melosa učinkuje pop element v takšni produkciji še samozavestneje (Light Love).
Kakorkoli obračamo in iščemo puhlost v prvencu skupine, ostaja v uteho dejstvo, da ne gre za jokanje “čustveno preplašenih” MTV koker španjelov in neprepričljivo kombiniranje punka z veselo naravo človeškega duha (dobro jutro vsem Green Day klonom), pač pa za kombiniranje optimizma z zasnovami klasičnega rocka, kar se sporazumeva med seboj precej bolj suvereno in prepričljivo. Se je, se in se bo. Zato je vleka klišejev iz naftalina na tej točki (vsaj občasno) upravičena. Da bi iskali smernice med Rolling Stones pobalinstvom in Free Energy otročavostjo, bi bilo kljub vsemu dejanje preko roba zdravega okusa in pretiravanje, a “žur moment”, trivialna izraznost, rock neposrednost, ki ji odšteješ “nesramnost” nesmrtnih rock velikanov, je za obubožano izrazno ponudbo komercialnih izvajalcev v letu 2010, v primeru Free Energy lažje opravičljiva. Nenazadnje je zelo prepričljiv zlasti zaključek albuma Wild Wind, ki ob lenobnem ritmu in učinkoviti integraciji staro šolsko zvenečih Elton Johnovskih klaviatur pripelje “Stuck On Nothing” k dostojnemu zaključku, čeprav zapusti okus popa. Pozabite pa v primeru Free Energy na karkoli kar bi dišalo po eksplozivnosti skupine, kot so denimo Airbourne. Žal.
Vprašanje je kam se bo skupini uspelo usmerjati v prihodnje. Proti trdim zvokom, ali pa bodo nase navlekli še več pudranja s pecilnim praškom ter ostalimi sladili. Nekaj je neizpodbitno. Kljub skrbno kontrolirani produkciji, ki jo nosi “Suck On Nothing”, fantje ne skrivajo dejstva kvalitetnih glasbenikov, ki pričarajo pravo rockovsko moč izpovedi duha in biti Free Energy šele na koncertnih prizoriščih. Usmeritev v prihodnje pa ostaja uganka. Vztrajanje v vodah prvenca bo v prihodnjih izdajah hitro vodilo k samorepeticiji in izgubi sleherne izrazne kredibilnosti.
Zasedba
Paul Sprangers – vokal
Geoff Bucknam – kitara
Evan Wells – kitara
Scott Wells – bas kitara
Nick Shuminsky – bobni
Produkcija
James Murphy
Seznam skladb
1. Free Energy (4:42)
2. Dream City (3:21)
3. Bang Pop (3:41)
4. All I Know (4:23)
5. Bad Stuff (5:44)
6. Dark Trance (5:17)
7. Young Hearts (2:43)
8. Light Love (3:46)
9. Hope Child (4:24)
10.Wild Winds (6:26)
