Avtor: Peter Podbrežnik
Izvajalec: Mute Gods, The
Založba: Inside Out Records
Izid: year
Trajanje: 57:48
Ocena: 2.5/5
Kultni pevec/basist Nick Beggs, klaviaturski čarodej Roger King in bobnarski šampion Marco Minnemann, ki skupaj tvorijo superskupino The Mute Gods s katero so leta 2016 posneli zelo dober, vendar, v nasprotju s pričakovanji, ne ravno kulten prvenec »Do Nothing Till You Hear From Me«, so se po manj kot enem letu vrnili z novim studijskim dosežkom. »Tardigrades Will Inherit The Earth«. To v prevodu pomeni ‘počasniki bodo podedovali Zemljo’. Počasniki so posebna vrsta primitivnih mikroorganizmov, ki lahko preživijo tudi najbolj ekstremne razmere kot je gibanje v vakumu. Nedvomno precej duhovit naslov skladateljsko in aranžersko ne preveč duhovitega albuma, ki v marsičem predstavlja precejšen korak nazaj glede na prvenec in glede na slovita glasbena imena, ki tvorijo The Mute Gods. Kdor je od prejšnjega albuma pričakoval več, bo zdaj še toliko bolj razočaran, saj se zdi kot, da je trio glasbenih mojstrov pozabil kako ustvarjati zanimive ideje ter rokovati z aranžiranjem in produkcijo.
Za začetek naj se izpostavi redko pozitivno lastnost »Tardigrades Will Inherit The Earth«: besedila so vnovič kvalitetna, polna angleškega sarkazma in jedke družbene kritike. To pa je tudi vse. Album je odet v izrazito temačne, na trenutke že skorajda depresivne ambientalne odtenke, kar ni nujno slabo, vendar kaj, ko je Beggsov tradicionalno ‘veseli’ vokal vse prej kot primeren za tovrstno atmosfero. Beggs je predvsem v času, ko je bil član Kajagoogoo dokazal, da je izvrsten pevec, tokrat pa se večkrat zdi kot, da bi ves svoj pevski taletnt ‘vrgel skozi okno’. Na večini izvedb deluje znaveličano in se zateka k pogosti rabi vokoderja.
Že uvodni »Animal Army« ne navduši, čeprav je band razvil dobro inštrumentalno kemijo in v tehničnem smislu vsi trije glasbeni mojstri demonstrirajo nekaj pohvalnih vrlin, a tokrat odločno premalo, da bi se jih lahko kovalo v zvezde. Glaven problem te stvaritve, poleg neverjetno slabe produkcije, je v tem, da gre z aranžerskega vidika za povsem povprečen hibrid med temačnim progom in art popom z neprepričljivim refrenom. »We Can’t Carry On«, ki se spogleduje z alternativnim rockom, nazorno demonstrira nezdružljivost Beggsovega pevskega pristopa z zamolklimi ritmi ter dolgočasnimi aranžmaji. Še bolj odvečno izpade »The Dumbing of the Stupid« z nadležno rabo vokoderja ter nekoliko klišejskimi alterrockovskimi prijemi, ki bi se jih bolj pričakovalo od kakšnih Coheed and Cambria. Edina pozitivna točka so tokrat dobre ženske spremljevalne harmonije s strani Nickove hčerke Lule.
Album se tudi v nadaljevanju nikamor ne premakne. Izrazito slaba produkcija škodi vsem trem glasbenim mojstrom, še posebno Minnemannovim bobnom, ki nikakor ne pridejo do pravega izraza. Vsi inštrumenti v zvočnem miksu zvenijo zamazano in nerazločljivo, kar je na moč žalostno, saj uniči tudi tiste redke trenutke večjega skladateljskega navdiha. »Window Onto the Sun« bi lahko izpadel povsem spodobno, če ga ne bi uničila švohotna produkcija. »Early Warning« je akustično-simfonično usmerjena balada, ki ima dober potencial vendar na koncu izpade sila dolgočasno, tako kot večina del na tem albumu. Na naslovni skladbi Beggs opravi drugorazredno imitacijo Billya Idola, medtem ko vse skupaj zmaliči gnila produkcija in pobere še zadnje upanje na možni kvalitetni preobrat. Za edini dobri trenutek albuma, če se ne upošteva gnilobno produkcijo, se lahko razglasi simfoprogovski »The Singing Fish of Batticaloa«, kjer se lahko sliši, da sta se Beggs in King vsaj nečesa naučila med glasbenim druženjem s Steveom Hackettom.
‘Počasniki bodo podedovali Zemljo’ pravijo The Mute Gods na svojem počasnem, dolgočasnem in produkcijsko ubornem izdelku, ki takšnim glasbenikom nikakor ni v čast. Po kvalitetnem prvencu smo od njih pričakovali veliko, veliko več, toda, kot se to pogostokrat dogaja pri takšnih glasbenih superskupinah, so pričakovanja pogostokrat večja od končnega rezultata.
Zasedba
Nick Beggs – vokal, bas kitara, Chapman stick, kitara, klaviature
Roger King – klaviature, kitara, orkestracija (8)
Marco Minnemann – bobni, kitara (5-7)
GOSTUJOČI PEVKI:
Lula Beggs – spremljevalni vokal (3)
Laren King – spremljevalni vokal (12)
Produkcija
Roger King
Seznam skladb
1. Saltatio Mortis (1:57)
2. Animal Army (5:00)
3. We Can’t Carry On (5:11)
4. The Dumbing Of The Stupid (7:09)
5. Early Warning (3:56)
6. Tardigrades Will Inherit The Earth (5:02)
7. Window Onto The Sun (6:00)
8. Lament (2:01)
9. The Singing Fish Of Batticaloa (8:24)
10. Hallelujah (5:50)
11. The Andromeda Strain (2:57)
12. Stranger Than Fiction (4:21)
