Izvajalec: Bolin, Tommy
Založba: Epic Records
Izid: year
Tommy Bolin, daroviti ameriški kitarist, se je v očeh povprečnega glasbenega entuziasta med kitarske bogove svojega časa povzdignil predvsem v obdobju razvpite in visoko leteče post Blackmore Deep Purple avanture, ki je marca 1976, v velikem slogu, skorajda tragikomično strmoglavila na bregovih Liverpoolškega pristanišča. Mladi Tommy je s svojim razposajenim in živobarvnim jenkijevskim značajem, vsekakor igral eno pomembnejših vlog te kalvarije, brez katere pa bi večini izmed nas verjetno za vedno ostali skriti neprecenljivi zakladi neverjetne Bolinove zapuščine, ki v vseh pogledih presega kitaristove Purple dosežke.
Teaser je edinstveni glasbeni dokument. Pretresljiv prikaz življenske moči ustvarjalca, ki je na koncu svoje poti postal tragična žrtev neobvladljivih okoliščin. Bolin z njim postavlja standarde funky hard rocka, na trenutke tudi reagge glasbe, na nivo težko dosegljiv celo zapuščini sicer fenomenalne Come Taste The Band. Razlogov za to je seveda več. Eden pomembnejših dejavnikov je sigurno dejstvo, da se je mladi Tommy, za razliko od mačehovskega objema megalomanske mašinerije Deep Purple, najbolje počutil prav v družbi svojih bolj koz ne anonimnih kolegov. Navdušujoča, v bistvu prav poletna narava mladeničeve izraznosti, po dobrih tridesetih letih ostaja najprepoznavnejši element njegove neprecenljive dediščine, ki s sijajno Teaser predstavlja svojevrsten vrhunec fuzije rocka, funka, jazza, latino ritmov in ostale nepogrešljive Bolinove “krame”.
Tisti med vami, ki ste bili od Bolina dotlej vajeni le njegovih “Come Taste” vragolij, boste ob uvodnemu funky stampedu The Grind bržkone obnemeli. Privlačna skladba, svojo podobo gradi na zapeljivi lahkotnosti Tommyevega glasu, ki perfektno kljubuje ostrini glavnine njegovega “orkestra”. Slednji na svoj račun pride zelo kmalu, z fenomenalnim inštrumentalom Homeward Strut, še enim izrednim funky pričevanjem, ki si ga z zaprtimi očmi lahko predstavljamo celo v vlogi naslovne teme kakega od Dirty Harry celovečercev. Dogodki krenejo svojo pot z balado Dreamer, ganljivo stvaritvijo, kjer je karizma Bolinovega vokala prvič postavljena pod drobnogled. Mladenič preizkus prestane z odliko. Prvovrstna skladba, ki zrcali tenkočutno kitaristovo naravo, svoj vrhunec skriva v zaključni, čustveni erupciji, v režiji velikega prijatelja Glenna Hughesa.
Veliko je bilo povedanega o Bolinovi vsestranskosti, na katero nas ponovno opozarja brezskrbna Savannah Woman. Idilo slednje malce prehitro, ter toliko bolj nesramno prekine Teaser, tipična hard rokerska zadeva, ki pa po Tommyevi zaslugi prekipeva od razburljivosti in svežine. Skoraj tako kot reagge obarvana People, People, s katero nas poletno razpoloženi Bolin, pušča v varstvo čudovitega saksofona Dave Sanborna. Nov šok nas doleti z ognjevito jazz rock mineštro Marching Powder (seveda je govora o vsem drugem, kot o pralnem prašku), ki v marsičem spominja na Bolinove Billy Cobham dni. Sentimentalnost, čutnost, melanholija so besede, ki v grobem orišejo Wild Dogs, eno redkih Tommyevih stvaritev, ki jo je izvajal skupaj s svojimi Deep Purple kolegi. Skladba še enkrat več slika nestanovitnost kitaristove narave, ki, kot že tolikokrat, vse skupaj zavija v nekakšno skrivnostno, očem težko opazno tančico. Skrita globoko v njenem objemu konča tudi razpoloženjska Lotus, s katero Bolin previdno zaključi ta velikodušen prikaz svojih glasbenih zamisli, katerega pravo vrednost nam čas očitno šele razkriva.
Zasedba
Tommy Bolin: vokal, kitara
Stanley Sheldon: bas
Paul Stallworth: bas
David Foster: klaviature
Ron Fransen: klaviature
Phil Collins: percussion
Prairie Prince: bobni
Jeff Porcaro: bobni
Produkcija
Tommy Bolin
Seznam skladb
1.The Grind
2.Homeward Strut
3.Dreamer
4.Savannah Woman
5.Teaser
6.People, People
7.Marching Powder
8.Wild Dogs
9.Lotus
