Avtor: Sandi Sadar Šoba
Izvajalec: Becoming The Archetype
Založba: Solid State Records
Izid: year
Ocena: 3/5
“Terminate Damnation” je pravzaprav prvenec skupine Becoming The Archetype, pa čeprav je skupina izdala pod imenom The Remnant doslej že en album. Gre za ameriški bend, ki mu je uspelo v poplavi metalcore skupin razviti opazen odklon od vsega “pofla” v tem žanru, tako da lahko rečemo za Becoming The Archretype, da jim je uspelo vzgojiti popolnoma svojstven slog. Nekaj svežega na obzorju. Argument, ki zadošča za privlačnost. Fantje združujejo različne vplive glasbenih rockovskih žanrov od progresivnih prvin, death metal prvin, okostenelih nabrušenih metalcore elementov, tu pa je seveda obvezno spogledovanje s thrash metalom in celo z elementi klasike, ki ob uporabi klavirja, ali akustike predstavljajo uravnilovko besnim izbruhom in žolčnim izlivom vreščavega vokala na plošči. Tako predstavljajo Becoming The Archetype nekaj kar, so denimo Opeth danes, vendar z gledišča metalcorea. Ali rečeno drugače. Glasbeno polje kjer se srečajo Unearth in Opeth? Da, zprvo orientacijo.
Album se skozi celotno minutažo razvija spontano in nepredvidljivo, saj tipičnim metalcore riffom nenadno sledijo obrati tempa, ki lahko v naslednjem trenutku prelijejo vse skupaj v lomljeno progresivno pasažo, nič hudega sluteče pa skupina mehča sicer agresivni izraz z že omenjenimi melodičnimi odkloni srednje hitrega tempa, v katerega se prikrade tudi osvežilni naravni zven akustične kitare z “barocco” elementi klasike. Vse skupaj je prepredeno s famoznimi “blast beati” in kitare v produkciji zvenijo zlobno prepričljivo!
“Terminate Damnation” je produciral Tue Madsen, ki je znan po produkciji albumov skupin Heaven Shall Burn, The Haunted in Hatesphere. Album je privlačen na prvo poslušanje. Presenečajo deli albuma, ki so povsem prežeti z melodijami in umirjenimi pasažami in človek izgubi občutek, da gre za metalcore skupino. Vendar ko se soočaš dalj časa z njimi morda ravno to konstantno menjavanje med motivi in obrati tempov nekako albumu jemljejo fluidnost ter dinamičnost. Album se sooča s pojmom krhkosti in razpadanjem skozi nizanje velikega števila omenjenih motivov.
Gre za prvenec, ki je tehnično impresiven kar se da in eksperimentalnega poguma ob tem mladi skupini nikakor ne zmanjka. Termin metalcore je skupini vsekakor dobro poznan. Ker pa neskončno uživajo v eksperimentiranju dobiva album povsem nove razsežnosti progressive metala. Ritem linija je uničujoče raznovrstna in pravi raj za slehernega oboževalca kompleksno grajenih skladb, ki ležijo na mnogih varietetah tempa. Vendar pa ravno to “kompliciranje” jemlje albumu nek fokus, neko jasno prepoznavno usmeritev in s tem udarnost, brez katere poanta surovega metalcorea le stežka zasije. Skupina je na začetku, čuti se izjemen entuzijazem in želja po dokazovanju, saj želijo Becoming The Archetype servirati v 54 minutah vse svoje obsežno znanje obvladovanja inštrumentov in tehnične podkovanosti, kar dokazuje začetniška zaletavost ob trošenju raznolikih duhovitih motivov, ki bi jih izlušna skupina lahko unovčila mnogo bolj učinkovito. Skupina ima izjemen glasbeni talent in se splača biti pozoren na sleherno njeno aktivnost v prihodnosti. Kot pravim! Polje kjer se sreča progresivni metal z metalcore primitivnostjo. Skupina zaenkrat polaga več pozornosti estetstki podobi kot pa neposrednosti energičnega pristopa. Karte so za Becoming The Archetype odprte in definitivno bo naslednji album skupine vroča nadgradnja sicer nadvse rajcljivega prvenca.
Zasedba
Jason Wisdom – bas kitara, vokal
Jon Star – kitara
Sean Cunningham – kitara
Seth Hecox – klaivature, kitara
Brent Duckett – bobni
Produkcija
Tue Madsen
Seznam skladb
1. March Of The Dead
2. Into Oblivion
3. One Man Parade
4. Elegy
5. Night’s Sorrow
6. Epigone, The
7. Beyond Adaptation
8. No Fall To Far
9. Ex Nihilo
10. Denouement
11. TheTrivial Paroxysm
Trajanje albuma: 54.33
