The Collection

Ameriški pevski mojster Bobby McFerrin je leta 1988 osvojil svet z nalezljivo in optimistično skladbo Don’t worry, be happy. Preboj na lestvice ni bil načrtovan, skladba je nastala v trenutkih tesnobe, ki so potrebovali rešitev. V takih primerih se Bobby vedno zateče h glasbi. Plošča The Collection prezentira nekaj zelo svetlih trenutkov iz McFerrinove kariere. Rojen je bil leta 1950 v New Yorku v pevsko glasbeni družini. Njegov oče Robert McFerrin Senior je bil celo prvi Afro – Američan, ki je nastopil v Metropolitanski operi. Mladi Bobby je nameraval postati duhovnik, vendar je kmalu začutil, da je glasba njegova prava ljubezen. Šele v sedemdesetih je posnel prve plošče, že z drugo Spontaneous Inventions je dodobra zakoličil svoj izraz: pretežno a cappella petje (brez spremljave), uporaba dlani, trkanje na prsi, oponašanje inštrumentov (pravi pevci svoj glas tako ali tako tretirajo kot inštrument) ter mehki prehodi med falzetom in običajnim glasom. Oponašanje ritma z glasom (beat box) mu seveda tudi ni tuje. McFerrinu so med potjo pomagali tudi Jon Hendrikcs, eden velikih mojstrov “scat” petja, pozneje tudi Al Jarreau in drugi. Bobby McFerrin je na tej zbirki predstavljen v vseh naštetih kvalitetah, nekaj skladb je posnetih v živo, kjer je interakcija z občinstvom res neverjetna. Bobby na svojih nastopih odplava  nekam drugam in s tem doda prepotrebno čarobnost svojemu ustvarjanju. Skladbe so iz obdobja od 1985 do 1992, pet od njih je McFerrinovih, ostale pa so domiselne priredbe jazzovskih standardov. Poleg vokalnih skladb je vredno prisluhniti tudi sodelovanjem s prominentimi inštrumentalisti. V dveh skladbah nastopa pianist Chick Corea (znan iz Return to forever) ter saksofonist Wayne Shorter (iz Weather Report). Kot hiter vpogled v McFerrinovo odelo je plošča seveda dobrodošla, če pa gledamo na časovne zmožnosti kompaktnih plošč, bi bilo skladb lahko vsaj še enkrat toliko. V naših krajih so se mu še najbolj približali Oto Pestner, New Swing Quartet in nekajkrat člani zbora Perpetuum Jazzile.