Izvajalec: IQ
Založba: Giant Electric Pea
Izid: year
Ocena: 3.7/5
Ob koncu devetdesetih let je bila zasedba IQ sila aktivna. Poleg studijskih albumov so snemali tudi DVDje, koncertne albume in na novo snemali stare albume. Ob vseh teh projektih pa so imeli leta 1999 še vedno čas, da se posvetijo izdaji The Lost Attic, albuma redkih, včasih tudi neizdanih IQ skladb. V zadnjem času so te arhivske izdaje kar popularne (Genesis, Univers Zero,…), zato so se tudi IQ vprašali zakaj pa še mi ne bi izkoristili tega novega trenda in morda zaslužili še nekaj dodatnega cvenka.
The Lost Attic ponuja številne zanimive predelave že znanih IQ skladb in pa tudi nekatere pesmi, ki še niso bile izdane. Še posebej sta me navdušili “Eyes of The Blind” in “The Universal Scam”, ki sta konceptualno del albuma Subterranea, a nista bili uporabljeni. Slogovno sta popolnoma ustrezni pa tudi skladani sta zelo dobro, tako da bi ju lahko bili brez težav uvrstili na Subterranea. Precej kvalitetne so tudi “N.T.O.C. (Resistance)”, “Hollow Afternoon” in priredba Geoffa Manna – “Apathetic And Here, I…”. “Wintertell” je balada v podobnem stilu kot “For The Taking” iz Seven Stories Into 98, kjer v glavnem sodelujeta le Peter Nicholls na vokalu in Mike Holmes na kitari. Pri ostalih pesmih gre za predelave, z izjemo “My Legs”, ki je komičen skeč v stilu Monty Python (katerih so IQ veliki oboževalci) ali pa glasbeno v slogu velikega Franka Zappe.
Kot je že v navadi je vse odigrano na visoki stopnji, ne glede na to kdo poje ali igra bas. Seveda je John Jowitt boljši basist od Tima Essaua in Nicholls boljši pevec od Menela (morda tehnično ne), vendar pa se vsi izkažejo kot pravi profesionalci. Na nekaterih skladbah (še posebej novejših) je zvok izredno kvaliteten, medtem ko se pri drugih sliši kot da bi šlo za demo posnteke. A to je razumljivo, ker namreč pri nekaterih pesmih res gre za bolj ali manj prav to.
The Lost Attic ni album, ki bi lahko koga navdušil za IQ. Kot je navadno pri teh zadevah, so takšni izdelki zanimivi zgolj za tiste najbolj goreče privržence, med katere na žalost sodim tudi sam. Nekaj res svetlih trenutkov je premalo, da bi lahko temu albumu rekel dober. Pet ali šest dobrih do solidnih skladb in kopica živih, oziroma prirejenih verzij že znanih kompozicij me ni prepričalo, da so IQ to posneli zgolj za dobrobit njihovih pristašev. Pri zadnjih skladbah, ki so žive verzije iz albumov Tales From The Lush Attic in The Wake se vidi, da je možem zmanjkalo idej. Videli so, da so s svojimi redkostmi zapolnili premalo prostora, zato so se na ploščo odločili uvrstiti tudi popolnoma nepotrebne zadeve. Res je, da so te skladbe odigrane dobro in na mestih zvenijo celo bolje kot na albumih, a to zame ni dovoljšen razlog, da se takšen album izda. Raje bi videl, če bi na tej plošči bile le tiste res redke pesmi kot pa da brez veze polnijo prostor z nečem že slišanim.
Ne glede na vse žalitve, ki sem jih tukaj izrekel na račun IQ, pa sem vesel, da ta izdelek imam. V knjižici je veliko zanimivih podatkov o skupini, pa tudi tistih par dobrih skladb je res dobrih. Raje bi videl, če bi “Eyes of The Blind”in “The Universal Scam” uvrstili na Subterraneo, ostale neizdane skladbe pa izkoristili za bonuse na kakšnih studijskih ali živih izdajah. No ja, kaj hočemo, album obstaja in je kakšen je. Pomanjkljiv, a na trenutke res dober.
Zasedba
Peter Nicholls – vokal
Martin Orford – klaviature, bas pedala, spremljevalni vokal
Mike Holmes – kitara, bas pedala, klaviature
Paul Cook – bobni
John Jowitt – bas
Tim Esau – bas (8, 10, 11, 13, 14, 15)
Paul Menel – vokal (8, 10, 11, 13, 14, 15)
Les ‘Ledge’ Marshall – bas (10)
Produkcija
IQ
Seznam skladb
1. The Universal Scam 1997 5:05
2. Wintertell 1983 3:02
3. The Last Human Gateway (middle section) 1992 4:02
4. Hollow Afternoon (1999 recording) 1999 4:41
5. Apathetic And Here I… 1994 7:27
6. N.T.O.C. (Resistance) 1994 4:49
7. Eyes Of The Blind 1997 3:15
8. Barbell Is In (12″ Lizard Mix) 1984 6:29
9. The Bold Grenadier 1987 3:38
10. My Legs 1983 2:17
11. Fascination 1987 5:53
12. Hollow Afternoon 1984 4:52
13. Awake And Nervous (radio session) 1984 7:11
14. Just Changing Hands (radio session) 1984 5:17
15. Widow’s Peak (radio session) 1984 8:52
Trajanje albuma: 76:52
