Lokacija: Ljubljana / Gala hala / Slovenija
Datum: 25.04.2013
The Puzzled je še en »usekan« projekt. Gre za zvezo štirih glasbenikov, ki izhajajo iz matičnih glasbenih okolij, zapisanih strogemu glasbenemu eksperimentu in svobodnjaškemu raziskovanju. Lahko rečemo fuziji »še nefuziranega«. Gonilni motor The Puzzled je basist Tibor Mihelič Syed, sicer stalni član Katalene, s katerim pa sodelujejo v The Puzzled njegov dolgoletni kompanjon in harmonikar Marko Brdnik (Miusow Quartet, občasno sodelovanje s Kataleno), bobnar Marko Lasič, ki je pred kratkim zagnal zasedbo Trus!, pa kitarist Mario Babojelič, ki se je izmed naštetih k The Puzzled priključil kot zadnji, saj ni sodeloval na studijskem izdelku. Štirje mojstri svojih glasbenih veščin na enem kupu torej.
Gala hala. Klasično pribežališče. Ko prideš tja nihče natanko ne zna povedati kdaj se točno koncert začne. Poljuben koncert. Tudi tokrat je bilo tako. Čeprav je ura skoraj deset zvečer preč. Je lahko še kakšno spoznanje bolj »alternativne« narave v meki alternativnega življenja slovenske prestolnice? Težko.
Ob druženju s konzervo piva je čas po polžje mineval in malo preko pol enajste zvečer zasedeta končno oder, kot prva Marko Brdnik ter ob njem Mario Babojelič. Zamegljeno prizorišče, v ozadju na drugem koncu kluba, kjer se leno zgoščajo silhuete obiskovalcev, zaslišiš besede “Gala halinega” hišnega inventarja Janija Mujiča, sicer legendarnega basista, še boilj legendarnih 2.2.2.7., kako naroča tehnikom: »Pihni malo več dima na oder!« Ambient je pozdravila pridušeno brleča reflektorska razsvetljava, v prostoru se je nabralo dobrih 70 firbcev, po večini kolegov skupine, kompanjonov v glasbenem poslu, pa tudi nekaj gurmanov, ki radi sami sebi privoščijo uživanje »eklektičnih« glasbenih zvarkov. Pravzaprav vneto navijajo le zanje. Z obiskom koncerta The Puzzled ne bi mogli bolje dregniti v bistvo samoniklega artističnega značaja glasbene obrti.
Zasedba si je za uvod privoščila daljši instrumental ki ga je izrkoristila zlasti za ogrevanje prstov. Apple na odru je pomenil, da bo zvok dodatno obogaten z zvočno manipulacijo spontano razvejanih odtenkov. Babojelič je deloval, kot povsem naravni izbor za skupino v tem oziru. Zasedba je v slabi uri odigrala v celoti svoj studijski prvenec »Bad Times for Bedtime Stories«.
Glede na to, da je šlo za prvi nastop skupine, se je čutilo, da bend še »tipa« prostor, da išče povratno informacijo, povratno reakcijo okolja na dejstvo nove glasbene esence v taistem prostoru. Od tod je spremljal koncert občutek, da je skupina morala vlagati nekaj več pozornosti na kalibracijo njenih členov, da ne bi prišlo slučajno do razpada sistema. Ne glede na to, da je bil dinamični razvoj dogodkov zategadelj nekoliko zavrt, pa je kvartet svoje začetno odrsko stopicanje, premostil z izjemnimi izkušnjami dolgoživega kljubovanja na sceni znotraj različnih projektov in skupin ter seveda vrhunskim obvladovanjem igre.
Večina koncerta se je vrtela okrog centralne figure The Puzzled, to je basista in pevca skupne Syeda, ki je tudi večinski avtor glasbe in poezije The Puzzled prvenca. Možakar (in ljubitelj drumlje) je v svojem glasbenem vizionarstvu preverjeni posebnež. Zato je poteza, da spravi k življenju svoj lastni kombo, ne le odlična, pač pa kar nekako nujna, oziroma edino samoumevna. S svojo visoko poudarjeno glasbeno inteligenco prispeva odločno k živopisanosti ponudbe scene slovenskega glasbeno zabaviščnega parka sedanjosti. Upajmo, da bo takšnega povezovanja med glasbeniki iz vrst podobnega večplastno izklesanega glasbenega profila v prihodnje še več v Sloveniji.
Zasedba razvija samonikli glasbeni značaj strogo eklektične drže fuziranja mnogoterih žanrskih glasbenih izhodišč, mestoma pa se dotakne celo logike oblikovanja glasbene drame, ki bi bila nalašč za filmsko podlago. Če je Rootless znanilec izjemne jazz rock fuzije z občasno integracijo etno melos elementov, za katere skrbi zlasti Brdnikova harmonika (podvojena z Babojeličevimi kitarskimi linijami), je zahtevnejša Time Withouth Her Is Wasted točka, kjer je vsa vsebinska srž komba zaobjeta v najbolj posrečenem izkoristku glasbene razvejanosti, ki jo v osnovnih iztočnicah umetniškega pristopanja generira skupina.
Syed je svoj vokalni pristop odlično izkoristil in ga implementiral v glasbeno izrazoslovje The Puzzled. Niže intoniran možato brundajoč, občasno votlo teman, dramatičen karakter jasno izdelane karizme njegovega performansa, bi banalno najlažje označil, kot navdahnjen sprehod po vokalnih interpretacijah Nicka Cavea, Jima Morrisona, pa tudi Johnnyja Casha. Vokal Syeda je največji prinašalec izrazite temačnosti, ki jo nosi vibracija The Puzzled. Od tod je jasno, da je figura alternativnega rocka v sicer fragmentirano progresivni rezultanti nenehnega nepričakovanega razvoja dogodkov, skozi združevanja elementov jazza, etna, bluesa in psihadelije, jasno zaznavna.
Upajmo torej, da ne bo ostalo le pri enem koncertu, ki je služil predstavitvi studijskega prvenca skupine. Občutek, da nisi mogel kupiti CDja v Gala hali med koncertom, je potrdil, da mnogo skupin na Slovenskem še vedno preveč »umetniško« ali »bohemsko« razmišlja o samo promociji, kar je velika škoda. Spominjam se nastopa Miusow Quartet nekoč davno tega v trnovskem Sax Pubu. Člane skupine smo morali po koncertu loviti v prostoru in skoraj prisiliti, da so iz ponošenih borš izbrskali izvode svoje zgoščenke. Zgoščenke, ki je izrazno tako močna, da bi jo v marsikakšni drugi državi že davno dvakrat ponatisnili. Zgodba o The Puzzled je podobna in upajmo, da ne ostane prezrta. Ne sme ostati prezrta! Skupini privoščim iz srca čim več umetniškega navdiha, kreativnega naboja v nadaljnjem glasbenem ustvarjanju.
Zasedba je zaključila koncertni nastop s skladbo In The Name Of G(o)ods! To je tista »znamenita«, barvito razvejana kompozicija skupine, ki prehaja skozi leno uvodno ritmično ježo in zlomljeno vživeti vokal Syeda, v kasnejši psihadelično bluesovski eroticizem popolne drame ob kakršnem še sam peklenšček ne more več spati. Koža pa se ježi, kar je dokazilo, da je glasbeno sporočilna esenca skupine The Puzzled skvašena iz pravega artističnega testa. Prelepa je tako v svoji brutalno nazobčani kaotičnosti, kot tudi mehko oblazinjenem milozvočju melodije. Avantgardno in zategadelj na moč zapeljivo!
avtor: Aleš Podbrežnik
fotografije: Aleš Podbrežnik
