Izvajalec: Dream Electrik
Založba: Bang The Drum Records
Izid: year
Ocena: 4/5
Kitarsko orientirana jazz-rockovska fuzija je pogosto najbolj popularna med glasbenimi gurmani; kaj ne bi bila, ob mojstrih kot so Mike Stern, Allan Holdsworth, Jeff Beck, Frank Gambale, Al Di Meola in John Mclaughlin. S preprostim brenkalom pričarati čudežno zaveso abstraktnih pojmov, v katere se sanjavo potopimo, ali pa mojstrsko vbrizgati nevidne injekcije adrenalina, ob katerih je naša zavest v višjem svetu, Platonovem svetu idej, če hočete; torej ustvariti poslušalcu občutek, da niti ne potrebuje drog za “uresničevanje” domišljijskih vzorcev, prav to naredi omenjene “brenkače” resnične virtuoze. Ti so bili tudi velik navdih Carlu Cinu, ki je v poznih osemdesetih začel s projektom, kjer je prav sam (s svojo kitaro) osrednji člen.
Dream Electrik, kot se imenuje Carlov bend, je začel delovati konec osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko se je kvartet (takrat sicer v drugačni zasedbi) dobival na tedenskem “jam-u”. Smernice so bile začrtane že na samem začetku – fantje so želeli dihati s fuzijo jazza in rocka. Ob koncu 20. stoletja je prišlo celo do razpada skupine, ki do takrat razen koncertov ni proizvedla nobenega albuma. Šele leta 2004 sta se Carl Cino in klaviaturist Steve Thurston odločila za resno delo ter izdajo prvega cd-ja, imenovanega “Fingerprints”. Album je prejel odlične kritike, vendar je vseeno trajalo pol desetletja, da je Dream Electrik z glasbo napolnil nov, drugi “plošček”. Projekt je torej leta 2009 obrodil nov sad – “Transcendental”. Žal je kmalu po rojstvu novega albuma preminil klaviaturist, Steve Thurston, kljub temu pa se je Carl Cino odločil za nadaljevanje zaenkrat uspešnega projekta.
Poleg že omenjenih Carla Cina in Steve-a Thurston-a sta pri nastajanju albuma sodelovala še basist Caleb DesJardins in bobnar Jasmin Antrum. Skupaj so za “Transcendental” pripravili osem novih skladb, ki nadaljujejo Cinovo vizijo sodobne fuzije jazza in rocka. Album se začne z bolj kot ne umirjeno “The Devil You Know”, ki takoj nakaže na kitarsko orientacijo glasbe Dream Electrika. Izredno čutna skladba, prežeta s kitarskimi čustvi. Resnično noro uspe Carlu poustvariti resnična čustva skozi glasbo, čeprav na prvo poslušanje zveni kot še eno hitroprstno preigravanje skozi lestvice. Morda mu to uspe skozi zvok strun, morda z najrazličnejšimi ukrivljanji strun … kakorkoli že, Cino uspe navdušiti že takoj na začetku. In prav enak učinek na poslušalcu doseže pri naslednjem komadu, “Swamp Thing”, čeprav ni tako “molovski” kot prejšnji. Vseeno kvartet pričara neverjetno vzdušje, tokrat sproščeno, za razliko od močnejšega v prvi skladbi.
“Remember When..” je izredno čuteča skladba, kjer kitara dobesedno “joka”. Če bi dodali komadu vokal, bi šlo besedilo zagotovo o ljubezni. Ampak mojstrstvo Carla Cina je prav v tem – skozi glasbo povedati to, kar sicer poslušalec izve iz besedila. Naslednik je “Busted Funk”, ki je, kot že ime pove, funkovska skladba. Tokrat veliko močnejša, udarnejša skladba od svojih predhodnic, kjer tudi bas kitara pride bolj do izraza (kot pri funku tudi mora). Seveda Cino vse skupaj zavije v tančico jazza in rocka, tako da je vse skupaj še bolj bombastično.
Peto skladbo albuma “Connect The Dots” odlikuje izredno sveža, doživeta in živa melodija, s koreninami v smooth jazzu in, kot skladbo poprej, v funku. Poleg Cina tokrat bolj izstopa tudi bobnar Antrum, ki odlično spremlja Carlove kitarske vragolije. Sledi naslovna skladba “Transcendental”, umirjena skladba, kar nekoliko popovska, izredno poslušljiva, vendar nič več od tega. Morda ne upraviči naziva naslovnega komada, saj je na samem albumu še veliko boljših skladb, vendar vseeno spada v nadpovprečje, tako Dream Electrika kot same fusion scene.
V komadu “A Thin Red Line” glasbeniki ponovno prestavijo v višjo prestavo in odigrajo hvalevreden progresivnorockerski “štiklc”. Podobnih na albumu primanjkuje, saj prav s tem dokažejo, da znajo umirjeno vzdušje prenesti tudi na ta nivo (ki ni višji, ampak drugačen, da ne bo pomote). Zadnja skladba je akustično presenečenje. Dream Acoustic, če se lahko tako izrazim – Carl Cino namreč pripravi odlično klasično balado na kitari, ki je pika na i temu resnično odličnemu albumu.
Na koncu ne gre reči drugega, kot priporočati poslušanje albuma. Vsem ljubiteljem instrumentalnega jazza, rocka ter vsega vmes. Ne gre za neko epsko delo Carla Cina, ampak vseeno odlično moderno interpretacijo glasbene fuzije prevladujočih žanrov, torej jazza in rocka, ki kitarista približa mojstrom, kot je recimo Mike Stern. Upajmo le, da na nov album ne bomo čakali 5 let, kolikor se je čakalo za “Transcendental”.
Zasedba
Carl Cino – kitare
Steve Thurston – klaviature
Caleb DesJardins – bas kitara
Jasmin Antrum – bobni
Produkcija
Carl Cino
Seznam skladb
1. The Devil You Know
2. Swamp Thing
3. Remember When..
4. Busted Funk
5. Connect The Dots
6. Transcendental
7. A Thin Red Line
8. Solace
