Turbonegro – Niso črni, so pa turbo!
Avtor: Jernej Vene
Kraj: Cvetličarna Mediapark/ Ljubljana
Datum koncerta: 30.08.2007
Število obiskovalcev: 300
Cena karte: 30,00€
Zadnji avgustovski večer sva z Janijem izkoristila za premik do Bežigrada. Cvetličarna je bil primeren prostor za nastop norveških Turbonegro. Njihova domovina je morda od skandinavskih držav glede števila predstavnikov rockovske kulture najmanj prepoznavna, saj so Finci in Švedi precej bolj v ospredju. Kariera Turbonegro traja z daljšo prekinitvijo skoraj dvajset let. Zadnja leta so sekstet s tremi kitarami. Turbonegro so nastop začeli energično, napetost glasbenega izraza in čustvena nabitost benda in publike pa ni padla niti za sekundo. Prve vrste so obilno pomagale bendu pri petju, oziroma dretju, pevec Hank Von Helvete, bolj znan kot Hertugen (ima še kar nekaj drugih vzdevkov) pa je s prekaljenimi punkovsko rockovskimi gestami dodatno dvigal temperaturo. Možje so odigrali nekaj preverjenih uspešnic, ki jih je publika hvaležno skonzuzmirala in zraven prešerno popevala. V ospredju so največji navdušenci uprizarjali nekatere pogo plesne prvine, drugi so raje osredotočeno poslušali ponujeno glasbo. Sicer pregovorno hladni Severnjaki tokrat niso upravičili trditve. Obilni pevec Hertugen je poleg kritike skorumpirane globalne politike dokazal, da je človek, ki je zadovoljen s svojim videzom in ga ne zanima, kaj mislijo drugi. Že po prvi skladbi je slekel majico in “navdušil” ženski del publike. Turbonegro so koncert začeli s čeladami na glavah. Nemška čelada in SS kapa, čelada iz burskih vojn iz Južne Afrike, ter ameriška mornariška kapa so s skupaj pretiranim make upom glasbenikov gradili groteskno podobo, s tem pokazali prezir do zgodovinsko žalostnih in zgrešenih dejstev. Pred sklabo Destroy se je Hertugen pošalil in ugotovil, da so Turbonegro imeli na seznamu v Haagu na mednarodnem sodišču za zločine……. Kako razumeti obešenjaško željo po predaji temu sodišču? Turbonegro ravno zaradi takih in podobnih “šal” premorejo veliko mero samoironije in jo širokogrudno vklapljajo v svoj sistem zabave. So dobro naoljen stroj. Zvočna slika pa tudi kljub premikanju po dvorani, ki bi sprejela, roko na srce, še veliko več ljudi, ni navdušila. Na trenutke je bil njihov zvok malo zamazan, vendar večine to ni motilo. Bi pa zlahka pogrešal enega kitarista, saj sem prepričan, da izgube ne bi opazili niti največji audio puristi. Turbonegro so nam naložili polno samokolnico punka, sleaze rocka, hard rocka in glama, vsebino malo premešali in jo spustili z odra naravnost v glave. Hertugen je uprizoril še nekaj pivskih akrobacij…..po izpitem požirku hmeljnega napitka ga je radodarno kar iz ust razpršil po zbranem kolektivu. Ni večjega zadovoljstva, a ne? Edina dama v publiki, ki je jezdila na ramah svojega ” šoferja” je bila proti koncu nastopa v stalnem erotičnem koketiranju s pevcem…..Seveda ni ostal imun na njene kretnje, zato jo je provociral še naprej in …. videli smo par lepih mladih oblin, ko je dvignila majico za nekaj sekund. Dogodek, kakršen pod slovenskimi odri ni običajen. Koncert Turbonegro so poleg domačinov obiskali tudi feni iz Hrvaške in Italije, celo iz Madžarske se jih je nekaj pripeljalo. Turbonegro so nam suvereno predstavili tudi nekaj skladb z aktualne plošče Retox, ki so naletele na odprta ušesa. V tej kompaktni in zgoščeni glasbi ni prostora za veliko improvizacije. Tudi nekatere skladbe so precej kratke in brzinsko neposredne. Trenutki nepazljivosti benda so prej izjema kot pravilo. Magičnost izraza znajo prefinjeno servirati v obliki izdelanih kitarskih fraz, hrapavega in mogočnega glasu, solidne ritem sekcije in ene kitare preveč….. Dobro, kitara gor ali dol, Turbonegro so prepričali maloštevilno ljubljansko publiko z dobro naoljeno glasbo in všečnim nastopom. Kljub sedemnajstim odigranim skladbam so igrali samo slabo uro in četrt, kar pa niti pod razno ne opravičuje cene vstopnice. Evropa je prišla, če hočemo ali ne. Pa še nekaj – po sprejetju protikadilskega zakona je bil to prvi koncert, kjer sem lahko v praksi videl, kako se zakon izvaja. “Kadilnica” je bila na prostem pred dvorano, tja so lahko kadilci dostopali povsem svobodno, vendar …. brez pijače, ki so jo prej kupili v dvorani…..hmmm?
besedilo: Jernej Vene
fotografije: Jani Lah
Setlista
1. Atom Bomb
2. Chubby Dude
3. Dungaree High
4. Sell Your Body
5. Blow Me
6. Denim Demon
7. City Of Satan
8. Turbonegro Must Be Destroyed
10. Destruction
11. Wasted Again
12. Bad Mongo
13. All My Friends Are Dead
—dodatek—
14. Pamparius
15. Get It On
16. Self Destruction Bust
17. Erection
18. Life Of Crime
ZASEDBA:
Hertugen – glas
Happy Tom – bas
Euroboy – solo kitara
Rune Rebellion – ritem kitara
Pal Pot Pamparius – ritem kitara, klaviature
Chris Summers – bobni